Moj blog

9. november, 2021ČUSTVENE RANE IZ PRETEKLIH ŽIVLJENJ

Drage sestre in bratje, čustvene rane iz preteklih življenj se običajno manifestirajo kot iracionalne fobije, katerim je nemogoče biti kos, saj ne gre za strah, ki ga poznate, temveč za strah, ki ga ne poznate – a obstaja. Vdihnite globoko in ne pozabite, da s spremembo dihanja, lahko spremenite vaše razmišljanje.

Nerazumljiv strah in fobije so običajno vezane na naše osebne travme oz. post travmatski stres. Nekdo se neznansko boji psov, ker ga je kot otroka pes napadel in svoje travme ni uspel pravilno ozavestiti ali bolje rečeno predelati. Mnoge neznane fobije in napadi panike pa niso vezani samo na eno življenje. Vsi nerazumljivi strahovi običaj k izhajajo iz travm, ki smo jih nabrali v prejšnjih življenjih. Večkrat kot smo doživeli podobno travmo, bolj je ta globoko zapečatena v nas.

Nekontroliran strah pred kačami, strah pred višino, vodo ali nenavadnimi predmeti, izhaja običajno iz veliko bolj oddaljenih časov, kot si lahko predstavljamo. Pri teh strahovih je težava v tem, ker se zdi, da nas popolnoma »posedujejo« in da nimamo moči nad njimi.

Čeprav se v vsaki inkarnaciji rodimo z drugačnim karakterjem, duša ostane ista -nespremenljiva. Duša v obliki miselnih shem je tista, ki prenaša iz enega življenja v drugo vse čustvene rane, ki jih nismo razrešili. Skratka, če v prejšnjem življenju nismo predelali določenih lekcij vezanih na strahove, nas iste čakajo v tej inkarnaciji.

Mnogokrat so najgloblji strahovi vezani na smrt, ki smo jo doživeli v prejšnjem življenju. So ljudje, ki ne morejo nositi ne kravate ne ogrlice, ker jim daje »občutek«, da jih duši. Tu je prav mogoče, da so v nekem svojem prejšnjem življenju bili zadavljeni. Kdor se nerazumno boji kač ali žuželk, je lahko tudi umrl zaradi njihovega strupa.

Kot dojenčica – so mi povedali – sem se bala čebel in os. Vsakič, ko sem opazila letečo žuželko, sem začela kričati, dokler je ni kdo odgnal. Danes se jih seveda ne bojim, ne čebel ne os, pa vendar sem takrat v sebi nosila nek “spomin”, da so nevarne. V tej inkarnaciji sem alergična na osji pik, kar lahko pojasnjuje ta moj strah v otroštvu ali pa ti dogodki govorijo o nečemž kar moram še predelati.

Težava je v tem, da če se ne soočimo in premagamo svoje strahove, se lahko le-ti prelevijo v neko zadušljivo stanje, anksioznost ali celo v panične napade. Tudi ko se z njimi ne soočimo in odlašamo z zdravljenjem, težava v resnici ne izgine, temveč se samo veča.

Ti nezavedni strahovi pa niso vedno vezani samo na nek zunanji dražljaj. Kdor je bil recimo v prejšnjem življenju suženj, se sedaj oklepa ideje svobode. V ozadju njegove potrebe po svobodi ga ves čas spremlja strah. Kdor se je v kakšnem preteklem življenju uprl oblasti in bil hudo kaznovan, živi svoje življenje v stalnem iracionalnem strahu pred avtoriteto.

Ko se travma iz preteklega življenja manifestira kot trenutna težava v sedanjem življenju, ta ni vezana na kakšno kazen ali karmo. Vse travme iz preteklih življenj nas vodijo samo v duhovno rast in niso nikakršna kazen za neko naše dejanje. Naravno je, da v odgovor boleči izkušnji razvijemo nek obrambni mehanizem, kot so lahko strah, anksioznost ali fobija. Verjamemo, da se z njimi »zaščitimo« pred novimi travmami.

Dejstvo je, da dokler ne spoznamo vzroka svojih strahov, jih ne moremo premagati. S čustvenimi ranami, pa najsi bodo iz tega ali prejšnjih življenj, se moramo na nek način soočiti. Tisti, ki so vešči meditacije, se lahko spravijo v globoko meditativno stanje in v njem najdejo vzrok za njihove nezavedne in iracionalne strahove. Sama sem na ta način predelala svoj iracionalen strah pred višino. V globokem meditativen stanju sem videla, kako sem v nekem prejšnjem življenju padla (?) s pečine in podoživela grozoto neskončnih sekund, ki so me nato pripeljale v smrt.

A prav dejstvo, da sem danes tu, v tej obliki, mi je pomagalo premagati ta strah. Pretekle čustvene rane so kot sanje, kot nekakšen refleks nad nečem, česar več ni. Telo umre, a duša potuje dalje.

Drugi način je regresija, pa vendar jo mora spremljati dodatna terapija: videti neko svojo preteklo smrt nas ne bo ozdravilo od strahu, ki izhaja iz nje. To je šele prvi korak k zdravljenju.

Ozaveščanje je drugi korak. Tretji je gradnja psihične zaščite pred vsem, česar nas je strah. Nato sledi brezpogojno zaupanje in preprosto: začeti zavestno živeti svoje življenje.

Predvsem pa se vsakič spomnite, ko vas napade nerazumni strah: začnite dihati globlje in zavestno. Ko spremenite svoje dihanje, se avtomatsko spremenijo tudi vaša čustva in misli. Preverite.

7 komentarjev

  1. Sara pravi:

    Mene je groza osamljenosti.
    Hvala za nov izziv ?

  2. Nika pravi:

    Hvala za to zanimivo razlago. Nikoli nisem pomislila, da bi bili moji strahovi lahko vezani na preteklo življenje ???

  3. Vera pravi:

    Osebno verjamem v prejšnja življenja. Zelo lepo je vse napisano. Tudi to da če vemo da en strah prihaja iz prejšnjega življenja ni to dovolj da se razreši. Treba je delati na njem ?

  4. Kati pravi:

    Zelo zelo zelo zelo zanimivo!
    Hvala ???

  5. Miha pravi:

    Hvala. Prebrajo ob pravem času in s pomembno sinhronostjo!

  6. Hana pravi:

    Hvala za to temo ?
    Z njo si mi prebudila občutek, da bolečine ki jih nosim v srcu niso del tega življenja ??

Pusti sporočilo


Ob objavi komentarja podeljujete spletnemu portalu angelskasporocila.si trajno dovoljenje za reprodukcijo komentarja in uporabniškega imena. Neprimerni in nepomembni komentarji bodo odstranjeni po presoji administratorja. Vaš e-poštni naslov se uporablja samo za namene preverjanja ter ne bo nikjer viden.