Reinkarnaciji bi lahko rekli ponavljajoče se lekcija učenja ljubezni do sebe preko oči zavesti. Na Zemljo se znova in znova vračamo z našo dušno skupino, da se te lekcije naučimo vsi – in ne samo mi sami. Lekcijo, ki povzroča ponovna rojstva, se bomo naučili, ko se bomo uspeli dvigniti nad iluzijo lastnega ega in fizičnega sveta. Samo takrat bomo lahko sami izbrali, ali se bomo še kdaj vrnili, ali ne.

Reinkarnacijo priznava judovski svet, hinduizem, budizem in metafizika. Če bi se zares poglobili v krščanstvo, bi našli tudi v njej vero v reinkarnacijo, pa vendar ta blog ni namenjen rušenju cerkvenih dogem.

Karma izhaja iz sanskrtskega korena besede »kri«, ki pomeni delati oz. preprosteje delovati. Karma deluje v življenju kot veriga vzrokov in posledic. Seveda ni vezana samo na fizični svet, temveč tudi na čustvenega in mentalnega. Sama vedno pravim, da je karma najbolj vezana na naš um, saj se nahaja ravno tam. Zakon karme deluje po preprostem pravilu: «Dobro dejanje ustvarja dober odgovor življenja, medtem ko slabo dejanje ustvarja slab odziv življenja.« S tega vidika je karma vezana tudi na vseobsežni moralni zakon.

Ljudje ves čas oddajajo v vse smeri svoje fizične in duhovne impulze. Nobena energija se nikoli ne izgubi, temveč samo spremeni svojo obliko. Vsi smo oddajniki in sprejemniki teh vplivov. Prav zato predstavljajo vse življenjske okoliščine posameznikovo karmo.

Obstajajo določena karmična pravila, ki jih je dobro poznati in seveda upoštevati v prid naši osebni in duhovni rasti. Pravimo jim zakoni karme. Obstaja jih deset. Prvi karmični zakon je zakon nadaljevanja; karma nas uči o vsem, kar je ljubezen in hkrati o vsem, kar ni ljubezen. Ogromno življenj moramo nameniti učenju totalnosti tega čustva.

Nato je tu zakon širitve: ljubezni se učimo preko vseh izkušenj iz vseh možnih kotov. Ne pozabite, »to kar sovražite, v to se nato inkarnirate«. Vsi se rodimo različnih ras, religij, nacionalnosti, zdravi/bolni, revni/bogati, uspešni/ neuspešni. Ampak samo različne izkušnje in zorni koti nam omogočajo, da lahko prepoznamo lepoto in dragocenost življenja.

Zakon posledice nas tudi uči ljubezni. Tu se učimo vzroka in posledic znotraj iste dušne skupine, kjer seveda duše prevzemajo vedno različne vloge ( v eni inkarnaciji določeno osebo sovražimo, v drugi neizmerno ljubimo). Znotraj dušnih skupin se učimo ljubezni z razreševanjem karme iz prejšnjih življenj. Pri tem zakonu se trenutno »zapleta« največ duš.

Zakon kompenzacije nas uči odgovornosti nad dejani, ki smo jih naredili drugim in ki se nam bodo povrnila v prihodnosti. Vračali se bomo vse dokler ne bomo poplačali vseh karmičnih dolgov, ki smo jih ustvarili.

Zakon izpolnitve nam prinaša najtežje življenjske naloge; brez da bi se kdaj zares dotaknili dna, ne bomo mogli nikoli zares ceniti lepote in dobrote.

Zakon kreacije nas uči najprej poskrbeti za naše telo, nato pa na to, da skrb usmerimo v druge in v svojo duhovno rast.

Zakon ukaza nas uči obvladovanja svojih misli in distanciranja od lastnih pričakovanj. Za obvladovanje misli potrebujemo ogromno življenj.

Zakon kontrole nas uči obvladovanja energije preko lastnih čustev tako, da razumemo dejanja drugih in naših reakcij nanje. Karma nas tu uči potrpežljivosti, kontrole in sočutja, da postanemo zares modri.

Zakon gotovosti nas uči, da ja duša v stalni evoluciji. V določeni inkarnaciji se duša osredotoči na obvladovanje misli, v drugi na kontrolo čustev. Ko pridemo do točke, kjer delujemo ljubeče in neodvisno od tega, kar nam prinaša življenje, nam gotovost naših dejanj pospeši naš cikel ponovnih rojstev.

Zakon sočutja: preko karme se učimo brezpogojne ljubezni in razvoja sočutja, tolerance in odpuščanja. Sočutja se naučimo, ko poskrbimo zase in za druge z globokim občutkom predanosti in ljubezni.

Vsi ti zakoni vodijo našo dušo k popolnemu razvoju.