Veliko ljudi se sooča s težavo, ker ne zna reči ne, se obrniti in iti dalje. To pa zato, ker želi ugoditi vsem in vsemu, običajno zaradi globoke potrebe po sprejetju. Dolgoročno ustvarja stalno prilagajanje en velik kaos znotraj nas, saj s tem ko ne znamo reči ne, tlačimo svojo dušo znova in znova in znova. Zaradi tega izgubljamo svoj mir, svojo osebno moč in pogum, da bi zasledovali naše prave življenjske cilje. Takšen način delovanja nas sčasom pripelje k anksioznosti, depresiji, čustveni odvisnosti in osebnostni razdvojenosti. V resnici je to zelo velika težava, v katero smo seveda bili programirani ali lepše povedano, vzgojeni.

Pa vendar je velika razlika med tem, ko želimo biti sprejeti in tem, da iščemo povsod potrditev. Seveda smo zaradi te naše lastnosti lahko zelo priljubljeni in o nas govorijo samo lepe stvari. Pa vendar; ne znamo reči ne! Običajno takšni ljudje zelo težko izražajo svoje mnenje, so preobčutljivi na zavrnitve drugih, bojijo se negativnih čustev, pogosto trpijo zaradi uslug, ki jih delajo drugim in so altruistični tudi, ko se jim »ne splača«. Zanje je tudi značilno, da ne zaznavajo dobro meje, ki jih ločuje z drugimi, predvsem pa so čustveno odvisni od drugih.

Njihovo čustveno stanje zavisi od odobravanja drugih in imajo skoraj nevrotično potrebo, da so vsem všeč. Vsaka kritika jih vrže na tla, kar kaže tudi na njihovo nizko samopodobo in pomanjkanje samozavesti. Ti posamezniki delujejo na podlagi »kaj bodo rekli drugi«. Vedno se postavljajo v kožo drugega, a do sebe ne čutijo nobenega sočutja. Verjamejo v dobrosrčnost drugih, tudi ko je jasno, da jim drugi ne želijo nič dobrega. Skratka biti preveč dober lahko postane zelo nevarno. Biti prijazen je nekaj čisto drugega, kot biti ves čas voden s strani lastne obsesije do sprejetja.

Poglejmo si sedaj negativne posledice takšnega delovanja.

Prva nevarna posledica je tlačenje čustev. Predvsem čustev sovraštva, jeze, zagrenjenosti, bolečine in stresa – vsa čustva, ki jih ne bi smela imeti prijazna oseba. Dolgoročno pelje takšno obnašanje do velikega razočaranja ob soočenju z realnostjo. V najboljšem primeru nato oseba postopoma vrže ven vse, kar je potlačila, v najslabšem zboli. Mnogo bolezni je iz psihosomatskega razloga vezanih prav na nekontrolirano potrebo, da bi bili povsod sprejeti.

Biti ves čas na razpolago in prijazni zahteva od nas, da nosimo masko. To stalno vzdrževanje maske prijazne in ljubeče osebe povzroča stalen in prikrit stres, ki nas iz dneva v dan bolj duši.

Po drugi strani nas ob takšnem ravnanju ne more nihče zares spoznati in posledično se začnemo počutiti vedno bolj izolirane in osamljene.

Še ena grozljiva posledica obsesivne prijaznosti je ta, da vlečemo nase energetske vampirje, izkoriščevalce, sadiste in podobne. Skratka ne obkrožajo nas prijatelji, temveč samo ljudje, ki nas želijo izkoristiti.

Ob takšnem obnašanju je treba priti do korenin te potrebe, ki niso niti malo altruistične: korenine takšnega obnašanja so v potrebi po kontroli! S streženjem drugih kontroliramo naše odnose, saj se globoko v sebi počutimo nevredne in nekoristne. Zato se je tako pomembno podrejati drugim; samo preko stalnega podrejanja uspemo kontrolirati drugega.

Mnogi se zaradi teh posledic želijo spremeniti in osvoboditi te potrebe. Seveda boste na vsakem koraku našli neuporabne nasvete, v smislu reči ne vsem in odloži takoj svojo masko. S takšnimi nasveti se ne morem strinjati, saj so nezreli in ne vodijo v pravo smer. Sama kot vedno svetujem najtežjo pot: naučiti se graditi svojo samozavest, postati odgovorni za lastno srečo in se naučiti  zaznavati in sprejeti vsa svoja čustva, tudi tista negativna. Treba se je obrniti navznoter, torej preusmeriti svojo pozornost iz izključno zunanjega sveta v notranjega. Samo tako boste lahko postali sposobni reči svobodno in brez občutkov krivde:« Dovolj sem samemu sebi.«