Koliko časa traja med inkarnacijami? To vprašanje mi postavlja vedno več ljudi.

Na žalost ne obstaja neka formula, s katero bi lahko natančno določili čas med dvema inkarnacijama. Po teozofski teoriji naj bi bil čas med dvema inkarnacijami dolg za tretjino zadnjega življenja. Recimo, če smo v preteklem življenju živeli 60 let, bo zemeljski čas do naslednje inkarnacije trajal 20 let. A to velja samo v idealnih pogojih. Poglejmo sedaj vse faktorje, ki podaljšajo ali skrajšajo čas, ki ga duša prebije v astralnih svetovih.

Čas med dvema inkarnacijama lahko neka duša skrajša, v kolikor je njena navezanost na materialni svet zelo velika. Tisti, ki se v svojem življenju močno navežejo na materialne dobrine, ostajajo vezani nanje tudi po svoji smrti. Sila, ki jo duša čuti zaradi navezanosti in potrebi po fizičnem užitku, vodi v hitro reinkarnacijo. Močne želje in pohlep skrajšajo čas, ki ga bi morala duša prebiti v astralnem svetu. Recimo vsi majhni otroci in celo dojenčki, ki del dneva preživijo s telefonom ali tablico v roki, so ene tistih duš, ki so se na svet vrnili zaradi materialnih odvisnosti, ki so jih oblikovali v prejšnjem življenju.

Enako se čas skrajša, če se preveč identificiramo z lastnim telesom in osebnostjo. Če smo v življenju nabrali veliko zamer, pričakovanj in močnih prepričanj, se »želimo« vrniti hitro nazaj, da nadaljujemo s to našo odvisnostjo.

Drugi razlog za skrajšanje časa v astralnem svetu bi lahko našli v karmičnih impulzih. Močnejša kot je karma, prej se vrnemo nazaj na Zemljo. Ne pozabite, da se določena karma lahko vleče iz mnogih življenj, torej se inkarnacije vrstijo ena za drugo brez pravega »predaha«. Tudi karma lahko torej skrajša naše »priprave« na novo življenje.

Čas v astralnem svetu pa lahko tudi podaljšamo, v kolikor smo v preteklem življenju razvili široko in globoko zavest ter duhovno rasli. Negativna karma skrajša čas med inkarnacijami, pozitivna pa ga podaljšuje. Kot sem že pisala v preteklosti, je karma mentalne narave. Torej če preživimo življenje, kjer smo veliko meditirali, se poglabljali in učili iz lasnih življenjskih lekcij, predvsem pa se osvobajali vpliva ega na misli, smo se očistili dela karme. Na ta način naša prihodnja inkarnacija nenadoma ni več tako zelo nujna in smo jo z delom na sebi časovno prenesli. Seveda, do tega je zelo težko priti in v tej skupini najdemo zelo malo duš.

Obstaja še en faktor, ki je veliko manj pozitiven in ki podaljšuje čas med dvema inkarnacijama. Ta faktor predstavljajo »preživeli in žalujoči« za nami, ki nas ne izpustijo iz svojih misli in iz svojega srca. Le-ti nas s svojo ( pozitivno ali negativno ) navezanostjo zadržujejo na zemlji. Takšne situacije onemogočajo dušam, da svobodno stopijo v astralni svet. Zato je tudi logično, da se bo naša prihodnja inkarnacija zamaknila za čas, dokler bodo živi ljudje, ki nas ne bodo izpustili iz svojih misli in srca.

Na žalost ima družba, v kateri živimo, precej nezdrav odnos do smrti, kar seveda mnogim onemogoča prost dostop do »Nebes«. O tem bi se moralo več govoriti in ozaveščati. Še tako globoka ljubezen (beri navezanost!) nas ne osvobaja, temveč nas samo omejuje.