Mogoče ste že slišali za t.i. JOMO ( The Joy of missing out: radost v tem, da ne vemo nič, da zamudimo vse), ki je nastal kot odgovor družbenemu pojavu FOMO ( Fear of missing out: strah, da postanemo izobčeni). Strah pred socialno izobčenostjo je močno prisoten med mladimi, čeprav se je začel širiti tudi med starejšimi generacijami, ki naj bi še znale ohranjati zdrave medosebne odnose – pa vendar je zadnje leto z različnimi družbenimi restrikcijami povečalo odvisnost od različnih medijskih vsebin tudi pri tistih, ki tega pojava prej niso poznali.

Glede na to da ne živim v Sloveniji in da je prav zaradi tega moje delo v večjem delu vezano na splet, me je ideja o JOMO-ju pritegnila, sploh zato ker mi je razjasnila, kako uporabljati omrežje brez da omrežje uporablja mene. Tega sem se naučila z »medijskim postom«, ki je del ideje JOMO in ki mi je dovolil sprevideti, da že dolgo nismo več mi tisti, ki izbiramo, s čem se bomo »hranili« oz. kakšne informacije bomo iskali, temveč to počnejo za nas različni algoritmi, ki ugotavljajo nam bolj prikladne oglase in vsebine.

Če dobro premislite, smo v kratkem času naredili preskok od vloge kupca do vloge samega produkta. A to še ni najhujše; preko naše stalne prisotnosti na različnih omrežjih začnemo čutiti čustva, ki nam niso lastna in ki niso del naše realnosti. Ta del je izjemno zaskrbljujoč. Beremo in gledamo stvari, ki so milijone let daleč od naše kulture, naših težav in naših ciljev. To nas psihično in energetsko izčrpava, pa čeprav tega ne opazimo tako hitro; na koncu dneva celo začnemo verjeti, da kar smo prebrali in videli, izhaja zares iz nas samih.

S pomočjo družbenih omrežij, pa tudi množičnih medijev, ubijamo svojo kreativnost. Jemo, delamo in mislimo samo tisto, kar je že stabilno znotraj nas oz. videno. Na nas vplivajo trendi, ki so daleč stran od nas in kar ustvarjamo ni nič drugega kot pritlehen ostanek tega, kar dnevno zauživamo preko videnega. To je jasno opazno v popolni globalizaciji vsega sveta.

Prav zato vas vabim, da preizkusite tudi vi za kakšen teden t.i. JOMO in se z njegovo pomočjo vrnete nazaj »k sebi« ter si ponudite priložnost, da se spomnite, kaj resnično potrebujete in si želite.

Prvi korak k temu je, da izbrišete z vašega telefona vse aplikacije, ki jih v resnici ne potrebujete. V kolikor je mogoče, blokirajte vsa obvestila vezana na aplikacije, ki jih zaradi službenih obveznosti ne morete izbrisati ( sporočila boste videli samo, ko boste vklopili aplikacijo in vam ne bodo ves čas skakala po zaslonu). To vas bo osvobodilo za 360°, saj si boste določili omejen čas v dnevu, ko boste preverjali vaša »sporočila« in morebiti odgovarjali nanje. Drugi korak je torej določiti točno določeno uro za pregled sporočil in elektronske pošte, nato pa popoln odklop od interneta.

Če vam to uspe, boste nenadoma pridobili ogromno novega časa v vašem dnevu. Najprej ga boste mogoče zapolnili s kakšno knjigo ali zdravim klepetom, nato pa boste prav gotovo začutili potrebo, da samo ste. Čas, ko ne razmišljate o ničemer, ko samo opazujete naravo, ki se prebuja, sončni zahod in igro ptic med vejami. To bo čas, ko se boste vrnili nazaj k sebi.

Če vam ne uspeta ne prvi in ne drugi omenjen korak, poskusite vsaj zjutraj podaljšati čas, ko se »priključite v virtualni svet«. Dobro premislite o tem, kako različne slike ali novice vplivajo na vaše zaznavanje realnosti in kako preko njih izgubljate možnost in priložnost, da razmišljate s svojo glavo. Obstaja danes še svobodno razmišljanje?

Meni je t.i. JOMO prinesel opazno več prostega časa, več energije in globlji odnos s sabo. Ko enkrat prenehate slediti temu, kar počnejo drugi, lahko začnete slediti končno tistemu, ki res šteje: sebi. Ne predstavljajte si, koliko energije izgubljate samo z gledanjem v zaslon.

Glede na to da je postni čas za nami in da smo vsi prenasičeni z mediji, se poskusite vsaj za nekaj časa prepustiti »radosti nevednosti«.

Osvobodite svoje misli in tako boste lažje začutili utrip vašega lastnega srca.