Medosebni odnosi predstavljajo za večino nas največji življenjski izziv. Temeljna težava medosebnih odnosov je čustvena odvisnost, o kateri bom danes pisala. Obstajajo tri osnovne vrste čustvenih odvisnosti, ki jih poznamo in zdravimo; prva je družinska čustvena odvisnost, druga je partnerska, tretja je družbena. Poglejmo na splošno, kaj to pomeni.

Družinska čustvena odvisnost predstavlja čustveno odvisnost od družine. Posamezniki, ki trpijo za tovrstno čustveno odvisnostjo, verjamejo, da so varni in stabilni samo v krogu svoje družine. Odvisni so od potrditve, ki jo najdejo znotraj nje. Takšna dinamika se gradi, ko starši vzgajajo otroke v nesamostojne osebe, ki so čustveno in ekonomsko odvisni od njih. Zapomnite si, da je baza vsake čustvene odvisnosti nizka samopodoba in nesamozavest, saj posameznik verjame, da brez podpore družine ali njenega posameznega člana, ne more uspeti in preživeti v življenju. Na žalost skoraj vsaka povprečna slovenska družina, ki si »deli streho« ali solidarno podporo, trpi za čustveno odvisnostjo. Ljudje, ki so čustveno odvisni od družine, se morajo recimo vsak dan slišati s svojimi sorodniki, od katerih so čustveno odvisni.

Prav tako velik problem predstavlja partnerska odvisnost. Tu gre za odvisnost od partnerja, ki je lahko tudi ekonomske narave. Takšen posameznik v manjši ali večji meri verjame, da ne more živeti brez svojega partnerja, to ustvarja znotraj zveze ljubosumje, pretirano prilagajanje in podrejanje. Tudi v tem primeru je nizka samozavest tista, ki ustvarja plodna tla za takšne zveze, ki pa so lahko med seboj različne. V določenih primerih je partner manipulativen in zavestno podreja drugega, v drugem je lahko odvisnost recipročna. Partnerske odvisnike je stalno strah, da bi izgubili svojega partnerja, ki predstavlja zanje tudi del njihove osebnosti ( to pomeni, da prevzemajo partnerjeve misli, okus in določene lastnosti, ki pa v resnici niso del njih).

Zadnja čustvena odvisnost, ki postaja vse bolj razširjena, je družbena čustvena odvisnost. Tu se posameznik podreja pričakovanjem družbe, njihovi potrditvi ali namišljeni kazni. V preteklosti smo lahko našli takšno odvisnost v frazi: «Kaj bodo rekli drugi?«, medtem ko se je z vsem večjim socialnim distanciranjem ta odvisnost prenesla na splet in spletna socialna omrežja. Danes bi lahko družbeno čustveno odvisnost merili z facebook-ovimi like-i ali kliki.

Največja težava vsake odvisnosti je popolno podrejanje lastne osebnosti in željá za včasih namišljena pričakovanja drugega/drugih. Večina ljudi pravzaprav v tem uživa, torej jim čustvena odvisnost predstavlja cono udobja, ki pa jim ne dovoli osebno (ne duhovno) rasti. Do tragedije pride, ko takšni posamezniki izgubijo osebe, s katerimi so vezani v medosebno čustveno odvisnost, takrat se jim podre svet in malokdo se po izgubi resnično pobere.

Prvi korak k čustvenemu osvobajanju je poznavanje sebe. Vem, da se ponavljam, a vsak pravi prvi korak k reševanju katerih koli življenjskih težav je poznavanje sebe. Temu so v večini namenjeni vsi moji blogi. Vsak, ki trpi za čustveno odvisnostjo, se prilagaja in podreja, to pa pomeni, da pozablja nase, na svoje potrebe, pa tudi vrednote – ter posledično pozablja, kdo v resnici je. Naučiti se moramo imeti rade, početi stvari, ki nas osrečujejo in preko tega razvijati empatijo do sebe, ki jo v čustvenih odnosih poznamo samo za druge.

Strahu pred osamljenostjo se bomo začeli osvobajati, ko bomo znotraj takšnih odnosov začeli izražati lastno mnenje, reči magično besedo »ne« in ohraniti svojo osebnost.

Drugi korak za osvoboditev čustvene odvisnosti je stopiti iz svoje cone udobja. To velikokrat pomeni izgubiti določene ekonomske ugodnosti ali praktično pomoč drugih. Prav zato je treba postati v življenju samostojen; vaš obstoj ne sme biti odvisen od drugih; iz odvisnosti se moramo naučiti bivati v soodvisnosti. Sami morate znati proizvesti sredstva za vaš obstoj in bivanje. A to boste lahko naredili samo, če boste izstopili iz vloge žrtve. Brez tega se ne boste mogli nikoli osvoboditi nobene vrste odvisnosti. Naj zveni še tako nenavadno, a ekonomska samostojnost je osnova za vsako duhovno rast.

Čustvene odvisnosti so različne vrste in različnih stopenj. Predstavljajo pa vsekakor eno večjih ovir do srečnega in mirnega življenja. Prvi koraki so znani, naslednji se jim priključijo avtomatsko, ko zakorakamo sami proti svobodi.