Ko se nam zgodi krivica, reagiramo prevečkrat impulzivno ter si na ta način pokvarimo dan, če ne vsega življenja. Mnogokrat naša sreča zavisi od tega, če znamo ignorirati tistega, ki nam škodi. K temu razmišljanju me je vzpodbudila zgodba o Budi, ki vam jo bom danes predstavila.

Kolikokrat se nam zgodili, da smo se užalili, bili prizadeti, žalostni, jezni zaradi drugega? Takšni odnosi so vsakodnevni in so integrirani del vsakega življenja. Težava nastane, ko nas ti odnosi začnejo razžirati od znotraj in jih brez pravega razloga postavimo na prvo mesto v našem življenju ter si ga zato zagrenimo.

Naučite se ignorirati toksične osebe v našem življenju, vsekakor ni lahko. V resnici zahteva to globoko spremembo znotraj nas. Preprosto se moramo najprej naučiti gledati nase in na svet z drugega zornega kota. Naša percepcija je v takšnih odnosih popolnoma zgrešena in jo je za naše zdravje treba popraviti. Ignoriranju toksičnih ljudi lahko rečemo tudi radikalno sprejemanje.

Radikalno sprejemanje pomeni popolno sprejemanje vsega, brez da bi karkoli sodili. Recimo, ko nas nekdo moti s svojo komunikacijo ali dejanji, je to zato, ker od te osebe pričakujemo nekaj drugega in zavračamo vse ostalo. To naše zavračanje povečuje našo frustracijo, zamere, sovraštvo ali žalost. Ko pa začnemo sprejemati vse, kar se dogaja, brez da karkoli presojamo in ocenjujemo, ustvarjamo psihološki ščit, ki nas brani pred kakršno koli čustveno rano.

Za lastno srečo je treba marsikaj ignorirati. O tem nas uči zgodba o Budi, h kateremu se nekega dne približa moški in ga pljune. Budovi učenci se razjezijo in se želijo maščevati, medtem ko želi Buda s tem človekom le govoriti. Človek obstane, ko se mu Buda zahvali, za kar je naredil, saj mu je s tem dokazal, da v njem ni več jeze. Hkrati je s tem dejanjem opozoril njegove učence, da se jeza še vedno nahaja znotraj njih. Človek se vrne naslednji dan k Budi, se mu vrže k nogam in ga prosi za odpuščanje. Buda mu odgovori, da so ljudje kot voda v Gangesu, da včerajšnji tok ni isti od današnjega in da, kar smo bili včeraj, danes nismo več. Danes človek ni več jezen na Budo, temveč ga prevevajo čisto druga čustva. Danes Buda nima česa odpustiti osebi, ki je bila včeraj jezna nanj.

Ta zgodba nas uči, da ko smo pošteni in pokončni, nimamo razloga, da odreagiramo na žalitev, ki prihaja iz nekega drugega izkrivljenega uma in zdaleč ni povezana s konkretnimi dejanji. Ko se naslednjič nekdo obnaša grdo z vami, ne smete dovoliti, da vas to spravi izven ravnovesja vašega notranjega miru. Škodujejo vam samo ljudje, katerim pripisujete prevelik pomen.

Buda nas skozi to zgodbo tudi uči, da se stvari lahko zelo hitro obrnejo in da moramo tudi uporabiti svojo modrost, da to razumemo. Včasih morajo minit meseci, da se nam nekdo opraviči. Tega ne smemo živeti slabo, ko je ena stvar del preteklosti, v resnici ne obstaja več.

Premislite dobro o vaših toksičnih odnosih. Vi ste tisti, ki jim dajete preveč pozornosti in prevelik pomen.