Ljudje zaznavamo z našimi petimi čuti fizični svet, zato mislimo, da je ta edini, ki obstaja. Ker nimamo razvitih duhovnih oči in duhovnih ušes, verjamemo, da je to edina in absolutna realnost, v kateri bivamo. A to ne drži. Vsi, čisto vsi, živimo istočasno tudi v astralnem svetu in spiritualnem svetu. A ker jih ne moremo zaznavati z našimi petimi čuti, jih popolnoma zanemarjamo, zanikamo in posledično izgubljamo.

Pri zaznavanju astralnega in spiritualnega sveta smo kot Hellen Keller, znana pisateljica in predavateljica, ki se je rodila gluha in slepa. Nimamo oči in nimamo ušes, da bi videli in slišali realnost, v katero ne moremo verjeti. To je pogosta težava izjemno materialnih ljudi, ki jih duhovnosti ne vidijo smisla, ker ni »praktična«. V resnici najdemo prav v duhovnosti največ praktične pomoči pri pravih življenjskih težavah in izzivih, a kako naj slepemu razložimo, kako izgleda rdeča barva, če je ni in je ne bo videl?

Ko odpremo svoje duhovne oči in ušesa, lahko prepoznamo vse tri svetove in vse entitete, ki bivajo v njih, tu mislim predvsem na Angele. O njih bom namreč pisala, a to ne izključuje dejstva, da ob njih soobstajajo tudi druge entitete.

Astralni svet spoznamo običajno po smrti. Kdor vstopi vanj pred smrtjo, ga najprej popolnoma zmedejo čisto drugačna pravila, ki veljajo v fizičnem svetu. V astralnem svetu nas najprej presenetijo zrcalne podobe in slike. Kar v fizičnem svetu vidimo kot število 345, se nam v astralnem pokaže kot 543. Naslednja izjemno pomembna lastnost tega sveta je, da čas teče nazaj. V njem smo že podoživeli našo prihodnost, ki se izteka v preteklost. V njem najprej doživimo posledico, nato vzrok. Od tod prihaja tudi človekova jasnovidnost. Še ena pomembna kvaliteta astralnega sveta je, da v njem vsaka misel in vsako čustvo postane … entiteta. Dobi svojo barvo in obliko, skratka oživi. Vse misli in čustva so vibracija, energija, istočasno barva.

Tu pridemo na najizrazitejše lastnosti astralnega sveta, kjer je vse »barva«: vse vibrira ves čas, kar se manifestira v barvah, ki so kot ognjene podobe. Vse te vibracije oz. barve se naslanjajo na stvari in od tu lahko vidimo in prepoznamo Angele, ki se izražajo v barvah. Prav zato pravimo, da je astralni svet, svet barv, ki nam govori prav preko barv.

Tu se bo marsikdo spomnil, da mnogi Angele najpogosteje zaznavajo preko barvnih podob. Hitro nam lahko postane jasno, zakaj v fizičnem svetu Angelov ne moremo videti in zakaj so določeni ljudje tako »občutljivi« na misli in občutke, ki obstanejo v nekem prostoru.

Kot sem že zgoraj napisala, misli in čustva dobijo v astralnem svetu svojo barvo in obliko, kar je za tiste, ki imajo bolj odprte duhovne čute, hitro jasno. Nekateri ljudje jih »napolnijo« z energijo, drugi jih »izpraznijo«. V nekaterih prostorih se počutijo dobro, drugi jih dušijo. Pomislite, če postanejo naše misli in čustva »živi« v astralnem svetu, nam vsaka laž, ki jo slišimo, rani naše astralno telo. Zapomnite si dobro, po smrti, vse, kar smo storili drugim, podoživimo sami. Vsaka laž ( da ne pišem o ostalem) povzroča rano na astralni ravni, zato je moralno življenje bistveno pri duhovnem napredovanju.

Po vsem tem lahko zelo hitro potegnemo črto ob ljudeh, ob katerih imamo dvome, ali res vidijo in čutijo Angele, umrle ter ostale entitete, o katerih nisem pisala. Zares čutijo in zaznava astralni svet ter njegova pravila? So vedno popolnoma odkriti in iskreni, da ne bi ranili astralnega telesa drugega? Vidijo prihodnost, kako se izliva v sedanjost ali samo drobne in nejasne slike?

Duhovna ušesa in duhovna očesa so razvita, kolikor je razvita duša posameznika. V tem življenju lahko z vztrajnostjo in potrpežljivostjo pridemo do tega, da jih lahko uporabimo, a vse najprej zavisi od nas in naše duhovne občutljivosti. Predvsem pa od tega koliko samokulture smo razvili z izkušnjami tega življenja.

Živimo tukaj in sedaj. Zavestno se odmikajmo od naših subjektivnih sodb, vzorcev, navad. To so prvi koraki v smer odpiranja duhovnih oči in povezovanja z Angeli.