Včasih se vprašam, le kdo je čutil potrebo, da poišče besedo nenavadnemu občutku, da smo nekaj, kar doživljamo v sedanjem trenutku, že doživeli oz. pravzaprav videli nekoč poprej? Obstaja namreč na milijone nenavadnih občutkov, ki nimajo svojega imena. Déjà vu je skrajno čuden občutek domačnosti, ki ga večina izmed nas doživi vsaj enkrat v življenju in ki ga težko definira kot nekaj, kar je že doživel, mogoče celo sanjal. Definicija opisuje déjà vu kot »občutek, da smo že nekje prej videli trenutno situacijo«.

Mnogi ne dajejo nikakršnega pomena temu občutku, a iz duhovnega vidika je to izredno pomembno znamenje, saj nam pravi, da smo na pravi poti in na pravem mestu, prav tu, kjer smo v danem trenutku. Glede na to, da doživimo déjà vu kot »nekaj, kar smo že doživeli prej«, ga mnogi povezujejo z uvidi v prejšnja življenja. Čeprav bi lahko bilo tudi to res, vam danes ponujam bolj duhovno razlago tega občutka.

Preden vstopi naša duša v naše telo, vstopimo v svet duhov z našo dušno skupino. Naša dušna skupina je kot nekakšna družina v duhovnem svetu, s katero sodelujemo in jo podpiramo. Ko stopimo na Zemljo, smo z dušami iz dušna skupine ves čas povezani ali preko družine, ali prijateljstva, ali dela, … Vloge se skozi življenja spreminjajo, a naša dušna družina je vedno povezana z nami.

Naša priprava za Zemeljsko življenje zajema dušni načrt oz. Dušno pogodbo, o kateri sem že pisala v svojih blogih. V »času dušnih priprav« se dogovarjamo, tudi s pomočjo duš naše skupine, kako bomo dosegli lekcije, ki si jih želimo in kako izpolniti usodo, ki smo si jo zadali. Naše poslanstvo je zelo pogosto vezano z dušami iz naše dušne skupine; vedno si zagotovimo in se dogovorimo, da jih bomo srečali na Zemlji in z njimi izpeljali določene lekcije.

Po tem, ko smo si zarisali naša življenja kot poti na zemljevidu, prejmemo posebna znamenja. Ob razlagi, kaj so ta znamenje, si bom izposodila termin, ki ga je iznašel znani hipnoterapevt M. Newton, uporabila bom njegove »zlate pepite«. Te pepite so postavljene na različnih točkah popotovanja vsake duše. Njihov namen je, da nas opominjajo na našo pot, predvsem pa, da nam potrdijo, da smo na pravi poti. Te pepite zbujajo občutek, ki mu pravimo deja vu.

Vsaka duša točno ve, da bo ob inkarnaciji pozabila na vse svoje namene, zato si na svojo pot postavi te pepite kot opomnik. Ko se znajdemo na poti, kjer nas čaka ta pepita, se nam porodi občutek, da smo to že doživeli. To je ena izmed razlag, kaj je z duhovnega vidika déjà vu.

Kot neinkarnirana duša smo lahko videli ves potek našega življenja in mogoče je déjà vu znamenje, da se morajo stvari odviti točno na takšen način, kot se v tistem trenutku.

Doživeti déjà vu je samo način, kako nas te pepite opominjajo na našo dušno potovanje. Podobne »opomnike« lahko doživljamo preko sanj, občutkov ob določenih osebah, ki smo jih komaj spoznali, kot da jih poznamo od nekdaj, sinhronosti ter mnogo drugih dogodkih.

Naslednjič, ko doživite déjà vu, se ustavite in prepoznajte pomembnost trenutka. Bodite pozorni, s kom ste in kaj počnete. Poskusite sprejeti, da ste prišli do točke vaše poti, kjer ste našli to posebno znamenje, ki govori o vaši usodi.

Déjà vu je duhovno znamenje, ki ga je prepoznala in določila vaša duša, preden je vstopila v vaše telo in vam kaže, da ste na pravi poti, da ste srečali točno tisto osebo, ki jo v tem trenutku »potrebujete« za vašo lekcijo in da hodite v smer, ki vam je bila namenjena.

Izrazite ob vsakem dušnem znamenju hvaležnost, ker je vedno vse, tako kot mora biti – za naše najvišje dobro.