V svetu, v katerem živimo, se zdi, da nas obkrožajo v večini negativna čustva. Predvsem s pomočjo množičnih medijev, ki nas bi morali v prvi vrsti informirati, se okoli nas dnevno širijo strah, anksioznost, sovraštvo ali globoka antipatija, jeza, zagrenjenost, ljubosumje, žalost … Težava je, ker malokdo prepozna, kako vsa negativna čustva vplivajo na naše telo, prizadenejo naše srce, imunski sistem, prebavo, … in še bi lahko naštevala. A negativna čustva ne vplivajo samo na tistega, ki jih »ustvarja« in doživlja, temveč tudi na tiste, ki so mu blizu oz. ki zaznavajo njegova negativna čustva. Nismo osamljeni otoki in kar se dogaja znotraj nas, širimo v prostor in med ljudmi, s katerimi živimo.

Tudi uradna medicina začenja povezovati negativna čustvena stanja s fizično boleznijo. Prav prejšnji teden sem s strani medicinske stroke slišala, kako je hud revmatizem povzročil nihče drug kot stres. Zakaj potem dovolimo, predvsem pa dajemo prostor vsem negativnim čustvom, s katerimi nas drugi upravljajo in služijo na nas? Zakaj?

Pomislimo sedaj, da imajo pozitivna čustva zdravilne lastnosti. Če to drži, bi bilo mogoče ozdraviti vse bolezni. In to je tudi res, a kaj ko večina izmed nas ne zna prepoznati v sebi, kaj so zares pozitivna čustva. Težava je namreč v tem, da ne znamo prepoznati, katera t.i. »pozitivna čustva« ustvarja naš ego in katera so del naše povezanosti z našo Zavestjo. Tista, ki jih ustvarja ego, so minljiva in vezana na zunanji svet, medtem ko so tista, povezana z Zavestjo, prava in večna. Prva ne znajo zdraviti, druga zdravijo.

Pozitivna čustva, ki jih ustvarja ego, so kot valovi; zjutraj me nek nasmeh razveseli in zvečer me ta ista oseba, ki me je zjutraj razveselila, razočara in prizadene. Izpolnitev neke želje nas pripelje do nebes, nakar čez nekaj dnih ponovno začutimo »tisto praznino«. Pozitivna čustva ega – če jim sploh smemo tako reči – ne vplivajo pozitivno na naše telo, zdravje in zvest. V resnici so »lažna« in vezana na način bivanja, ki nam ga ponuja družba, predvsem pa trg .

V osnovi obstajata dve čustvi, ki ustvarjata zdravje in bolezen, to sta Ljubezen in Strah. Vsaka človeška misel in vsaka naša dejavnost sloni na eni od teh dveh nasprotnih čustev, ki nas nato pelje v neko življenjsko izkušnjo. Strah je čustvo, ki zapira, loči, zadržuje, uničuje, napada, reagira. Ljubezen razume, povezuje, odpira, dovoljuje pretočnost, ustvarja, zdravi, podari, deluje.

Naša življenja stalno nihajo med tema dvema točkama moči. Intenzivnost in dolgotrajnost njihovega pretoka skozi nas določa kvaliteto naših misli, čustev in dejanj.

Upravljati svoja čustva ne pomeni, da ta čustva kontroliramo, jim dajemo lažna imena ali jih tlačimo, predvsem ko so negativna. Upravljati čustva pomeni, da delujemo primerno v določeni situaciji. Predvsem pa pomeni, da naših dejanj ne vodijo naša čustvena stanja. Tibetanski pregovor pravi, da jeze ne smemo tlačiti, temveč samo da ne smemo delovati pod njenim impulzom.

Ni težko dojeti, od kod prihajajo in kako delujejo pozitivna čustva na naša življenja. Težje jih je v obilici negativnosti prenesti v zunanji svet in jih deliti kot to kar so; Dar.

Naj vas trenutna zmeda ne pripelje do tega, da podležete negativnim čustvom. Sem se pred kratkim obrnila na svojega Angela in ga vprašala, kako je z virusom, ki se nam približuje. In Angel mi je odgovoril: «Ne boj se bolezni, ki jo ustvarja ta virus. Boj se ljudi in njihovih reakcij, ravnanj, strahu in zmede«.

Ostanimo uravnoteženi kljub vsem, kar se dogaja okoli nas. Samo tako bomo lahko ohranili zavest, kako v miru prehoditi zmedeno sedanjost.