Moj blog

29. november, 2019ŽIVLJENJE … PRED DUHOVNOSTJO

Drage sestre in bratje, življenje pred duhovnostjo je bilo od vedno duhovno, le da je duhovnost imela drugačno obliko in ime. Bila je strpnost, ljubezen, razumevanje, skrb za bližnjega, imela je obliko Človeka. Duhovnost je naravno človekovo stanje, od katerega se človek odmika, ko sledi modernemu svetu.

Danes se živi duhovnost kot neko »dopolnilo« pomanjkljivostim vsakdanjega življenja; kot tisto, kar nam v končni fazi daje smisel in smer, ko se ne čutimo več povezani ne izpolnjeni z zunanjim svetom. Na nek način izgleda, da je duhovnost nadomestila vlogo religije v življenju modernega človeka in obenem prevzela tudi sama zelo sodobno obliko instant uporabnosti in trajnosti. V kopici ponudb, kako se lahko duhovno razvijemo in si pomagamo na alternativne načine, se človek lahko hitro izgubi.

Na tem mestu se sprašujem, kje so našli smisel in smer naši predniki, kako so oblikovali svoj notranji mir, brez vseh informacij in znanj, ki jih imamo sedaj na voljo?

Minuli teden sem veliko razmišljala o svoji babici, ki je živela pod tujo upravo, se morala šolati v zanjo tujem jeziku in je živela med ljudmi, ki so bili sovražno nastrojeni do nje in njene družine, ker je bila slovenka. Babici, ki je šla v partizane in tam izgubila svojo prvo ljubezen. Babici, ki je izkusila fašistični zapor v času vojne. Babici, ki je študirala, da bi lahko sledila svojemu osebnemu poslanstvu, a ker po vojni ni bilo dovolj izobraženih, je morala vse življenje početi nekaj, česar ni želela. Babici, ki je trpela za sladkorno boleznijo od mladih nog, spravila na svet dva otroka in postala vdova kmalu po tem. Te babice nisem nikoli videla, da bi se nad čim pritoževala, bila nervoozna ali da bi kdaj obupala nad sabo. Kje se je skrivala njena moč?

Malo preden sem prišla na svet je zbolela za rakom na dojki, za katerega je pravila, da »ga je pozdravila v naravi, med svojimi ljubimi rastlinami«. Nikoli ni govorila o svojih tegobah in bila je ves čas obkrožena z ljudmi, ki so jo imeli radi in ki jim je ljubezen dobrohotno vračala. Zveni zelo nenavadno za današnji čas, ko imamo toliko več možnosti na razpolago, pa se prepogosto predamo depresiji brez da bi poznali pravi razlog zanjo.

Moja babica ni poznala meditacije, ne joge, ne kontroliranega dihanja – nič od tega ni potrebovala, ker je živela vedno “tukaj in sedaj”. Ni si domišljala, da mora biti njeno življenje popolno ( koliko trpljenja bi bilo lahko v današnjem svetu manj, če nas ne bi družba in množični mediji prepričali, da moramo imeti popolno in sanjsko življenje!) in bila je hvaležna za vse, kar ji je bilo dano. Njeno dnevno meditacijo in jogo je opravila na vrtu in polju, ko je z ljubeznijo skrbela za hrano, ki si jo je sama pridelala. Kljub vseprisotni žalosti v njenem življenju, se ni izogibala ničemur in nikomer. Bila je svobodna. Brez duhovnosti, brez poznavanja prane, brez čiščenja čaker.

In še zdaleč ni bila edina.

Zamislimo se, kaj počnemo. Zakaj smo pozabili na vse, kar so nas naučili dobrega in mislimo, da je »tuje« boljše od globokih spoznanj naše Zemlje? Kaj je bilo pred današnjo duhovnostjo, pred religijo?

Bili so ljudje.

Svet je takšen, kot je, zaradi ljudi, ki v njem živijo. Zaradi nas. Mi sami se odločamo vsak dan posebej, komu bomo verjeli in komu bomo sledili. Kako bomo reagirali in kaj bomo delili. Mi sami širimo sebe, svoja čustva in svoja prepričanja. Mi ustvarjamo svet, ki nas obkroža. Kar je znotraj nas, je tudi zunaj nas.

Če bi nas več verjelo v dobro, vase ali samo v prijaznost, bi svet lahko postal svetlejši in naša življenja lahkotnejša. Če bi nas več verjelo v prijateljstvo in zares skrbeli drug za drugega, nam ne bi bilo treba iskati smernic v drugih kulturah, drugih religijah, drugih navadah. Tu mislim na vse, kar nam je dostavil new age.

Vrnimo se v svet, ko ni bilo v njem duhovnosti. To pa zato, ker je nismo potrebovali. Ker smo bili vzgojeni, da smo del skupnosti in da moramo skrbeti drug za drugega. To je ena največjih stvari, ki je človeku podaril pretekli propadli sistem. Današnji sistem spodbuja individualnost, egoizem in tekmovalnost. Na nekaterih področjih izgleda, da smo se vrnili v rimski čas Mors tua, vita mea. In prav zaradi tega smo vsak dan bolj izpraznjeni, bolj nemirni, bolj nezadovoljni in manj pristni.

Vrnimo se nazaj. Ko smo bili zares duhovni, ker je bilo to naše naravno stanje.

23 komentarjev

  1. Anja pravi:

    Naj tvoj glas in zavest dosežeta čim več ljudi! Tako zelo preprosto, samo spomniti se moramo, kaj je naše bistvo. Hvala.

  2. Nina pravi:

    Tudi jaz mislim podobno. Treba se je samo spomniti in zavreči odvečno.
    HVALA ❤
    Naj tvoj glas doseže čim več duš 🙏

  3. Kati pravi:

    Hvala, ker seješ povsod upanje 💜

  4. Marija pravi:

    Hvala 🙂

  5. Tina pravi:

    Vse, kar si napisala je resnično.
    Biti dober, duhoven in živeti v sedanjem trenutku je bilo naravno stanje. Danes se ga učimo kot kakšne posebne znanosti.
    Hvala za vse, kar deliš, učiš, širiš 😇❤

  6. Mitja pravi:

    V primerjavi z našimi dedki imamo vse in hkrati nič.
    Se strinjam, da smo zavrgli zaklade ki smo jih imeli v rokah za zaklade za katere vedno bolj ugotavljamo da so nam nedoseglivi.
    En globok priklon in hvaležnost, da vse svoje znanje in zavest(!) deliš z vsemi nami …

  7. Nikita pravi:

    Hvala 🙏
    Vse to kar pišeš mi pomaga in upam, da pomaga tudi drugim.

  8. Petra pravi:

    Najprej hvala. Potrjujete tisto, kar že dolgo razmišljam. Svet smo ljudje in tudi “duhovnost” , ki lahko postane hitro ena prevara ko prevzame obliko “mode” je en odraz naše zvesti.
    Odraz duhovnega stanja na slovenskem trgu se kaže tudi v tem, da vi s tem kar pišete in kar počnete, nimate zasluženeg prostora. Vaši blogi in razmišljanja bi morali biti na prvi strani vseh resnih medijev, ki pokrivajo temo duhovnost. Dokler ne bom vaših besed brala na najbolj branih straneh, bom vedela, kam gre ta svet. Dokler bodo vse strani napolnjene s prikritimi oglasi in plačnimi vsebinami, mi bo jasno da …
    Hvala za vaš posluh!

  9. Vesna pravi:

    Hvala prelepemu blogu in hvala prelepim komentarjem. Tu njdem vedno dokaz, da pravi ljudje še vedno obstajajo.
    Mislim, da je bila tvoja babica zelo pogumna in močn oseba in da je vse to prenesla tudi nate.
    Je p to čudovita zgodba, da spomniš vse nas zakaj smo tu 😇

  10. Miha pravi:

    Najprej HVALA. Samo ti znaš najvišjo duhovnost spraviti blizu človeku.
    Petra: strinjam se z vami, ti blogi bi morali biti narazpolago in kot obvezno branje vsem, ne samo izbranim!

  11. Zvezda pravi:

    Tudi jaz se moram najprej zahvaliti ker mi približuješ teden za tednom pravo duhovnost.
    Današnji blog me je spomnil na mojo babico, ki je imela tudi težko življenje. Prvič sem začela razmišljati, kako je ona živela in kaj je počela. Ona tudi se ni nikoli pritoževala nad boleznijo ali vdovstvom ali revščino. Bila je mirna, živela je tukaj in sedaj. Bilo je očitno vsesplošno stanje in znanje!!!
    Nikoli nisem razmišljala o mojih prednikih kot pretirano duhovnih ljudeh, a prav danes sem začela ugotavljati, da sem jih sodila in gledala skozi moje vzorce. Hvala ker si mi odprla novo okno v mojo preteklost.
    Se pridružujem tudi Petri in Mihu, tvoji blogi so sen zaklad. Treba ga je deliti …

  12. Sara pravi:

    Biti duhoven je človekovo naravno stanje – prekrasno!
    Svet v katerem živimo se zdi daleč od tega.
    Jaz pa verjamem da temu ni tako.
    Z vsakim tvojim blogom sem bogatejša. Učim se o globokih spoznanjih in o temu, da je duhovnost del vsakdanjega življenja.
    H V A L A 🙏🙏🙏

  13. Hana pravi:

    Preprosto HVALA 😇

  14. Veronika pravi:

    Pred duhovnostjo je bila duhovnost 😁
    Hvala za vse, kar daješ. Duhovnosti dajemo smisel ljudje, brez ljudi je ne bi bilo – kajne? Takšni časi, takšni ljudje.
    Bi pa vsi tvoji blogi morali v domače branje vseh, ki soustvarjajo naš svet.

  15. Pinka pravi:

    Samo ti znaš naravno povezati naše vsakdanje življenje s pravo in pristno duhovnostjo 😍
    Moram priznati, da se srečam večkrat z nekim notranjim odporom, ko se poslužujem določenih alternativnih pomoči. Prehrana je ena od tistih. Vegetarjanstvo mi je kul, ne znajdem pa se pri prehrani, katera ni del naše zemlje. Tukaj pride na dan podoba mojih prednikov, ki so bili zdravi in živeli zadovoljno s sadeži naše zemlje. Noben ekstrem ni v redu, predvsem v new agu. Mislim, da imamo pri nas čisto dovolj hranil in mega hranil brez da iščemo po trgivskih policah čudežne korenine in praške, ki prihajajo z drugega dela sveta.
    Podobno mi je tudi pri mantrah. Meni je ljubša ena osebna molitev kot ponavljanje nekih tujih besed. To je samo moje mnenje seveda.
    Hvala za tvoje krasne zapise in nesebično delo.
    Kdor je pripravljen, ga bo sprejel 😇

  16. Nataša pravi:

    Me veseli, da današnji blog ni sal samo meni toliko misliti. Nestrpno čakam blog: Kaj bo sledilo (današnji) duhovnosti 😉
    Hvala tudi z mojega srca.

  17. TATJANA pravi:

    WAU …. hvala za opomin

  18. Mihaela pravi:

    Ostajam tudi sama brez besed. En globok HVALA, ostalo pošlje moje srce 💖

  19. Gaja pravi:

    Hvala … pomaga 💖

  20. Katja pravi:

    V vašem blogu najdem vedno tisto pravo čarobnost, ki je del človeka in se je ne da naučiti. Hvaležna.

  21. Janko pravi:

    Globoki spoštljivi poklon vaši babici, ko mi pride hudo, se bom spomnil na njen Duh, ki ga žal primanjkuje danes.

    H V A L A

  22. Teja pravi:

    Hvala🙏😇🙏. Res je. Mi se vsak dan odločamo komu bomo sledili in komu verjeli.
    HVALA še enkrat, da ste se odločili pisati te bloge, ki nam dajo misliti💜

Pusti sporočilo


Ob objavi komentarja podeljujete spletnemu portalu angelskasporocila.si trajno dovoljenje za reprodukcijo komentarja in uporabniškega imena. Neprimerni in nepomembni komentarji bodo odstranjeni po presoji administratorja. Vaš e-poštni naslov se uporablja samo za namene preverjanja ter ne bo nikjer viden.