Moj blog

18. oktober, 2019UMETNOST ČAKANJA

Drage sestre in bratje, umetnost čakanja je dar, ki ga redkokdo ubere. Ko postane z vas čakanje nova priložnost, da bolj zavestno bivate v sedanjem trenutku, takrat poznate in ste osvojili umetnost čakanja. Vse dotlej, ko bo čakanje za vas nekaj neprijetnega, boste izgubljali vrsto priložnosti.

Znati čakati v miru je danes umetnost. Vsak dan opazujem ljudi med čakanjem, kako brskajo po svojem telefonu. Kot da bodo v njem našli odgovor na njihovo nesposobnost ostati v miru in čakati na svoj čas. Velikokrat v življenju smo primorani čakati, ne le na vlak ali na to, da pridemo na vrsto. Čakati moramo recimo na boljši čas. Na pravo ljubezen, ki še ni potrkala v naša življenja. Na boljšo službo ali življenjsko priložnost. V resnici se ne zavedamo vedno, kakšen je pravi pomen čakanja v življenju, tudi za to, ker nas družba sili gledati na čakanje kot izgubo časa. Nič bolj napačnega!

Čakanje ima lahko čudovite lastnosti, a večina ga doživlja v nekakšni anksioznosti. Čakanje se za premnoge zdi kot neka vmesna dimenzija, kjer ne obstajajo v resnici, kjer so ujeti v nekakšno nesmiselno visenje. Čakanje je za povprečnega, sivega človeka kot bolečina med dvema svetovoma, svetom pred in svetom potem.

Pa vendar, čakanje ne smemo skrčiti na nekakšno pomanjkanje, na prostor, ki ga je treba zapolniti, oz. čas, ki ga je treba dočakati. Čakanje nosi v sebi magičen potencial, če se znamo naučiti njegove umetnosti. Čakanje ustvarja prostor, ki lahko sprejme neštete možnosti. Čakanje predstavlja čas, v katerem se lahko pripravimo na vse, kar bo prišlo; čas, v katerem si lahko predstavljamo, sanjamo, čas, ko lahko pričnemo sprejemati in vsrkavati vase tisto, kar pričakujemo.

Če se želimo naučiti umetnosti čakanja, moramo najprej znati čakati v vsem našem dostojanstvu. Torej, medtem ko čakamo na ljubezen našega življenja, nismo v zvezi z nekom, samo zato, ker ne znamo čakati sami. Nato se moramo med čakanjem naučiti živeti čas ko kot tisto, kar je, totalno. Dopustiti si moramo začutiti tisto, kar nam prinaša; lepoto in vrednost.

Med čakanjem lahko premišljujem. Med čakanjem lahko spremenim svoje mnenje. Med čakanjem se lahko ustavim in si prisluhnem. Med čakanjem se lahko prepustim svoji intuiciji. Čakanje je v tem smislu dar.

Če se bojim tisto, kar pričakujem, se lahko v času, ki mi ostaja za čakanje, pripravim in pridem zato na »soočenje« pripravljena, bolj sposobna in tako omejim možno škodo, ki mi jo povzroča strah pred nepričakovanim.

Če pričakujem nekaj, kar si želim, lahko v pričakovanju začnem uživati in razširim na ta način občuteno radost; podobno ko si med pričakovanjem ljubljene osebe posebnim občutkom zberemo, kako bomo oblečeni, pripravimo mizo in si zamislimo z neskončno radostjo vsako najmanjšo podrobnost, ki bo sledila …

Včasih je čakanje vezano na neko izbiro, predvsem ko se nam nobena možnost ne zdi tista prava. Mogoče zaradi nekega našega notranjega upiranja, mogoče zaradi tega, ker čas še vedno ni pravi … Tudi v takšnem primeru ima čakanje izreden potencial. Predvsem zato, ker lahko sprejmemo pričakovanje- tudi ko ne vemo, kaj storiti- kot prelep dar in izkoristimo priložnost, da se osvobodimo vsakršne želje po kontroli in da objamemo z zaupanjem sedanji trenutek v tistem, kar je; v svoji neskončnosti, brez prej ne potem, brez nekega pravega cilja, brez nekega razloga.

V času, ko nam ne ostane drugega kot čakanje, se lahko z odprtimi rokami vržemo v življenje, v njegov neskončen tok. Takrat lahko začnemo prepoznati čudesa, ki prihajajo do nas, pa čeprav jih nismo pričakovali, niti si jih predstavljali. Prav mi odrasli, moramo s posebno zavestjo živeti takšne vrednote, zato da jih lahko nato prenesemo na svoje otroke, otroke današnjega časa, ki delujejo po principu »vse sedaj, z enim samim klikom«. Tudi oni bodo lahko z našo pomočjo pričneli ceniti vrednost čakanja.

Poskusite naslednjič, ko morate čakati, ostati zavestni v danem trenutku. Opazujte jesen, ki nas obkroža, opazujte, kaj se dogaja znotraj vas. Naj bo vsako čakanje v življenju dar, predvsem pa možnost narediti nekaj izjemnega.


Vabljeni na delavnico
Notranji stik: ZGRADITI SEBE
kjer se bomo na različne duhovne načine naučili zgraditi sebe v osebo, ki smo si vedno želeli postati, predvsem pa spoznati, da se je ta oseba ves čas nahajala znotraj nas – kot naša najbolj pristna narava. Naučili se bomo magije bivanja, a ne tiste pravljične in izmišljene, temveč tiste realne, kozmične, ki poganja vse naše Bivanje.
Delavnica bo potekala v nedeljo, 20. oktobra od 10-16h v Kulturnem društvu Lapis, Gorica
Program:
10.00 – 10.30 Uvod v delavnico in predstavitev dela
10.30 – 11.30 STOPNIČKA 1 – Magija besed : duhovna tehnika spoznavanja moči besed in programiranja besed za kvalitetnejše življenje in izražanje sebe
11.30 – 12.30 STOPNIČKA 2 – Gledališka terapija : duhovna terapija, ki vodi k osebnem odkrivanju pravega jaza brez maske. Spoznavanje pravega jaza kot najvišji izraz sebe.
12.30 – 13.00 prosto za kosilo
13.15 – 14.15 STOPNIČKA 3 – Osebno notranje vodstvo in vizijo sebe preko vodene meditacije s pomočjo Angelov
14.15 – 15.15 STOPNIČKA 4 Kreacija sebe: povzetek pridobljenih spoznanj in znanj
Prijave odprte do 18. oktobra na sepetalka.angelov@gmail.com.

6 komentarjev

  1. Nina pravi:

    Hvala za še en dar. Čakanje ?

  2. Jana pravi:

    Čakanje je lahko zelo zoprnoz napačne perspektive ?
    Je pa vse res kar pišeš. Čakanje je umetnost in priložnost.
    HVALA ?

  3. Vita pravi:

    Današnja tema je krhka in marsikomu v napoto.
    Učijo nas, da je treba hiteti. Pravijo nam, da živimo boljše kot naši očetje. Laž!
    Ne znamo čakati, ne znamo učivati ter se ne znamo več učiti.
    Poklon zate ?

  4. Kati pravi:

    Navdahujoče ?

  5. Teja pravi:

    Hvala?. Kako je vse to res…

Pusti sporočilo


Ob objavi komentarja podeljujete spletnemu portalu angelskasporocila.si trajno dovoljenje za reprodukcijo komentarja in uporabniškega imena. Neprimerni in nepomembni komentarji bodo odstranjeni po presoji administratorja. Vaš e-poštni naslov se uporablja samo za namene preverjanja ter ne bo nikjer viden.