Pravijo, da če želimo karkoli spremeniti v svojem življenju, moramo najprej narediti nekaj, česar nikoli nismo storili. Za vsako spremembo je najprej potrebna določena energija, a ista dejanja, ista pričakovanja in iste misli ne morejo -še z največjo željo- prinesti nobene prave spremembe. Zato je treba narediti nekaj, česar nikoli nismo naredili. Reagirati, kot nismo nikoli reagirali. Vztrajati tam, kjer smo vedno obupali. Sedanji čas je eden tistih tranzicijskih časov, kjer bomo na nek način tudi od »zunaj« prisiljeni, da nekaj preprosto spremenimo.

To pa zato, ker se bo naša cona udobja pričela krčiti. Bodite pozorni, na katerem področju življenja boste začeli izgubljati vaše »udobje«. Lahko se bo vse to manifestiralo zelo banalno, kot na primer da zaradi madeža ne boste nekaj časa uporabljali vaše sedežne garniture. Lahko vam bodo vaš življenjski prostor pričeli jemati vsiljivi sosedje, lahko boste v službi izgubili določene ugodnosti ali doma pomoč vaših družinskih članov. Katero koli področje vašega življenja bo v prihodnjih mesecih pričelo izgubljati okus »udobja«, bo kazatelj, da je to področje, ki zahteva od vas globoke spremembe.

Kajti večina izmed nas točno ve, kaj bi morali spremeniti v svojem življenju, a zaradi predstave, da bi lahko zaradi tega izgubili svojo cono udobja, tega prepogosto ne naredijo. V resnici večina počne stvari, za katere dobro ve, da jim v življenju ne pomagajo, a jim je vedno pomembnejši minljiv občutek lastnega udobja. Kljub temu si želijo spremembe in čakajo na čudež, brez da bi karkoli naredili.

Recimo, da vemo, da bi bilo za naše zdravje koristno shujšati in spremeniti prehrano. Večina ljudi jé zelo nezdravo in nerealno pričakujejo, da jih ne bo v prihodnosti doletela nobena bolezen vezana na njihov način življenja. To je najlažji prikaz kako cona udobja blokira potrebno spremembo.

A obstajajo veliko subtilnejši načini, kako sebi škodimo z udobjem, ki lahko prevzame različne oblike. Blizu sebe imam osebo, ki se pogosto pritožuje, kako ji nihče ne pomaga in kako so jo vsi zapustili v življenju. Gre za osebo, ki se želi samo pritoževati in tarnati, a ne sprejme nobene odkrite pomoči. Kaj drugega čaka takšno osebo, kot da se jo vsi prej ali slej naveličajo? Njena težava v resnici niso njene težave, ki jim nihče noče prisluhniti. Njena težava je njena cona udobja. Noče se spremeniti in spremeniti nič v njenem življenju. In to je ne stane samo njene sreče, temveč tudi družbe, ki je nima.

Pogosto tudi slišim ljudi, ki krivijo svojo nesrečo s preteklo karmo. Pravijo, da trpijo v tem življenju zato, ker so morali v prejšnjem življenju zagrešiti nekaj strašnega. Prav ti ljudje nočejo na noben način slišati, da se takšna »grozljiva« in »zlobna« karma manifestira predvsem s fizičnimi motnjami ob rojstvu oz. z nečem, s čemer se rodimo. Ostalo »naberemo« večinoma v tem življenju. Prav te osebe, ki najbolj tožijo za težko karmo, ki jo nosijo, dan za dnem ponavljajo dejanja, ki v resnici ustvarja njihovo karmo in njihova življenjska bremena. Mnogi ostajajo dolžni materialno ali moralno svojim bližnjim in niti za trenutek ne pomislijo, da če bi poravnali svoje trenutne dolgove, bi jim življenje drugače odgovorilo.

Energije, ki se trenutno pretakajo po naši Zemlji, so izredne. Jemljejo zato, da nam dajo. Dajo nekaj boljšega, večjega, vrednejšega. Zato imejte pred sabo, da kar vam bo sedaj odvzeto, vam bo lahko v času povrnjeno v dvojni obliki. Vse, kar boste morali narediti je samo … nekaj čisto novega za vas. Nekaj, česar niste nikoli mislili, da zmorete, da morete … da ste.