Vsakemu izmed nas se je v življenju kdaj zgodilo, da je v sebi začutil, da nekaj ne gre. Občutek je podoben, kot da bi stopili na rob notranjega prepada; del nas ne more več obstati v določeni situaciji, ki smo si jo mogoče čas nazaj celo želeli ali zavestno ustvarili. Delo, ljubezen, družina. Na začetku želimo ostati in vztrajati ter si pričnemo lagati, da se znotraj nas v resnici ne dogaja nič. Vztrajamo v določenih situacijah vedoč, da nas že dolgo ne osrečujejo več. Zakaj to počnemo namesto, da bi se ustavili in razumeli, kaj se nam dogaja?

Nenavadno je to, da se del nas želi upreti in spremeniti svoje življenje, medtem ko ostane drug del nepremičen oz. se lahko celo samo giblje v krogu. V mislih imamo načrte o lepši prihodnosti, pa vendar čutimo v sebi nezadovoljstvo in žalost.

Dobra stran te situacije je ta, da ko se zavemo, da stojimo na mestu, ko se sprijaznimo s svojimi čustvi in sprejmemo dejstvo, da smo prišli do roba – takrat, ko se nahajamo v najbolj temnem dnevu noči, tik pred sončnim vzhodom, takrat pridobimo nenavadno moč, ki nam lahko spremeni življenje. Lahko zveni še tako absurdno, a vsako osebno nezadovoljstvo je blagoslov.

Vzemite za primer kariero. Ko na področju dela ne uspemo doseči želenih ciljev, se kot po uroku pričnejo naši darovi in kompetence megliti, ker se naša prava narava »užali«. Blagoslov, ki ga prinese s sabo nezadovoljstvo, leži v misli, da imamo še vedno čas nekaj spremeniti oz. bolje rečeno, ustvariti. Tisti, ki živi življenje, ki mu ni všeč, a v sebi ne čuti ničesar več, je obupal -se je predal. Nič ne bo več spremenil, nič ne bo več … ustvaril.

Medtem ko je občutek nezadovoljstva vedno jasen in nedvoumen znak. Vaša podzavest vas je preko nezadovoljstva pripeljala do točke, kjer je pritegnila pozornost vaše zavesti. Prav v notranjem kaosu postane človek negiben in takrat se lahko podzavest osvobodi idej o življenju, ki so preveč obsesivne ter se osvobodi šablonskih misli in vzorcev. Skratka vsega, kar nas je preganjalo do tega trenutka.

Ko se znajde človek sredi notranjega kaosa, se počuti blokiranega od življenja. Vse življenjska pričakovanja, predsodki, sheme padejo na dno, kjer smo se izgubili. In tam se skriva naša prava sreča.

Kako lahko nato izstopimo iz tistega stanja in naredimo prave korake k boljšemu življenju?

Prva stvar, ki je nikakor ne smemo narediti v tistem trenutku, je postaviti naše bodoče odločitve na tehtnico »za in proti«. Odgovori na pridejo k nam s tem, da v svojo glavo dodajamo misli, temveč s tem, da jih odstranimo. Najboljše odločitve, tiste najbolj modre, pridejo vedno, ko se ne odločamo med dvema možnostma.

Ko je čas pravi, postane jasno, kaj moramo narediti. Naših dejanj ne smemo iskati v racionalnosti, temveč tako, da prečistimo svoje misli in se dokončno osvobodimo potrebe, da moramo nekaj »izbrati«.

Za to pa moramo ostati čuječi. Pričakovanje je prelepa soba, kjer moramo prepustiti svojim občutkom, da stečejo, brez da bi nas vodili k nobenemu odločanju. Ob pravem času bo vse postalo jasno ter prava pot se bo sama odprla pred nami.

Spreobrnite vsa svoja nezadovoljstva v blagoslov!