Moj blog

20. julij, 2018PRAVO ODPUŠČANJE

Drage sestre in bratje, pravo odpuščanje se prične zavestno. Z odločitvijo in željo po zdravljenju. Kajti vsaka zamera je kot bolezen, kot strup, ki mu dovolimo vstopiti v telo. Zamere rišejo obraze posameznikov in kopljejo jamo vsakemu, ki jih hrani.

Ko nas nekdo prizadene, imamo pred sabo vedno dve izbiri: lahko usmerimo svojo pozornost in svoje misli na izrečene besede ali dejanje, ki nas je prizadelo, ali pa preprosto spustimo dogodek iz naših misli in iz našega srca. V kolikor se odločimo še naprej razmišljati o žalitvi ali krivici, ki smo je bili deležni, se ne bomo nikoli sposobni umakniti napetostim in frustracijam, ki izhajajo iz prizadetosti ter bomo na ta način postali vedno bolj občutljivi na vse, kar se nam v življenju dogaja. Alternativna izbira je vedno odpuščanje: Odpuščanje z zavestjo, da smo vsi bitja svetlobe in ljubezni ter da vsi delamo napake. To je pravi Angelski pristop.

Odpuščanje v prvi vrsti predstavlja zavestno odločitev. Kajti pomeni sprejeti določen dogodek brez nikakršnega občutka krivde ( ne našega ne tujega). Premislite dobro; ko odpustimo drugim, avtomatsko odpustimo sebi, kajti ko se prenehamo koncentrirati na napake drugih, se prenehamo obsojati tudi za napake, ki jih sami delamo. Odpuščanje nas osvobaja pretekle bolečine in nam odpira vrata v prihodnost tisočerih možnosti. Zveni lepo, mnogi pa mislijo, da tega niso sposobni. Ne vejo niti, kje bi se z odpuščanjem lotili.

Prvi korak odpuščanja je v prepuščanju. Spustimo žalitev ali krivico, ki smo jo prejeli. Učenje prepuščanja zahteva svoj čas, saj so naši možgani navajeni kopati po negativnem in iskati razloge in argumente, ki legitimirajo našo zamero ( če ne bom pokazala jeze in zamere, se bo lahko to ponovilo, kajne?). Mnogi mešajo odpuščanje z naivnostjo. Odpustiti ne pomeni pozabiti. Ne pomeni, da se lekcije nismo naučili. Pomeni le, da smo se osvobodili. V takšnem primeru zelo pomagata meditacija in vizualizacija. Iščite notranji mir in vizualizirajte ljubezen, ki prihaja do vas. S časom in željo boste postali vedno bolj spretni pri prepuščanju, dovolj vam bo nekaj minut meditacije, da boste spustili stran zamere ter bili v miru s sabo.

Pri zamerah pomaga včasih prav malo. Vprašajte se, kaj vam koristi, da se počutite dobro. Vam dene dobro razmišljati o vaših ranah ali se počutite bolje, ko se osvobodite bolečine in obrnete novo stran v svojem življenju? Včasih je treba le pretehtati, kaj nas v resnici osrečuje in se nato odločiti za lastno dobro.

Bolj nežni posamezniki znajo odpuščati preko tega, da se postavijo na mesto tistega, ki nas je prizadel. Poskusite vedno razumeti, zakaj se je nekdo obnašal, kot se je. Vsi delamo napake in namesto, da kažete s prstom proti krivemu, poskusimo razumeti, kaj ga je vodilo k določenemu dejanju. To ne pomeni opravičiti določeno dejane. Odpustiti je nujno, kakor tudi se naučiti lekcijo dane situacije.

Drugi nujen korak pri odpuščanju je osredotočenje na sedanji trenutek. Preteklosti ni mogoče spreminjati, lahko pa se nadaljuje in živi v naši glavi. Vedno se koncentrirajte na sedanjost, na svoje navdihujoče aktivnosti, na lepe strani življenja in na radosti, ki izhajajo iz njega.

Tretji in zadnji korak predstavlja stanje miru, ki ob zdravljenju z odpuščanjem, vstopi v nas. Za to potrebujete nekaj pravega časa zase in predvsem pripravljenosti spreobrniti vaš svet. Osredotočite se na svoje dihanje ter dovolite svetlobi, da vstopi v vas. Ko vam boleči spomini ali krivice trkajo na vrata vašega uma, zaprite oči ter globoko vdihnite ter nato izdihnite. Ob vdihu vizualizirajte prečudovito belo svetlobo, ki vstopa v vaše telo: predvsem pa v vaše Srce, ki je tisto, ki mora odpustiti. Z izdihom vizualizirajte vso bolečino in vse zamere, ki izstopajo ven in stran od vas. Uživajte v samem dejanju odpuščanja.

Odpuščanje je dejanje prave ljubezni, najprej do sebe in šele nato do drugih. Zapomnite si, da z odpuščanjem ne dovolite, da vas lahko ponovno ranijo, temveč osvobajate sebe in svoje življenje od zamer in sovraštva, ki se vedno vračajo k svojemu izvoru.

2 komentarja

  1. Miha pravi:

    Dodal bi samo, da je ta odpuščanje potreben ČAS in določena stopnja razvitosti.
    Ni lahko spustiti zamero, a težje je živeti z njo.
    Hvala

  2. Vita pravi:

    Zelo lepo napisano. Poti odpuščanja so neskončne. Najslabše je nositi zamero v sebi, ker razjeda človeka, kateri jo nosi.
    Hvala ta ta blog ❤