Angeli živijo med nami tudi v človeški obliki. Danes vam bom predstavila eno pravo zgodbo Angela, ki je živel tu blizu nas. Mogoče vam bo njegova zgodba zanimiva, mogoče vam bo odprla nov pogled na veličino našega Življenja, mogoče vas bo ujezila. Izberite sami.

Angeli med nami se rodijo kot vsi otroci, a nosijo posebno Luč v sebi, ki jih nežno a jasno loči od ostalih ljudi. Težko bi rekli, da ne vedo, da so Angeli, a ker prepoznajo božjo luč v vsakem človeku, se ne počutijo drugačni od drugih. Verjetno je ravno v tem -gledano s čisto človeške plati-njihova najtežja naloga na tej zemlji: ne znajo prepoznati Teme in temne plati človekovega življenja. Podobno kot eterični angeli, ki nas gledajo z očmi popolne ljubezni in predanosti, nas sprejmejo v polnosti z vsemi našimi vrlinami in napakami.

Običajno odrastejo v družini, kjer so prisotne različne zlorabe, a zdi se, kot da se jih to ne bi dotaknilo, ravno obratno – v sebi razvijejo posebno lastnost odpuščanja, ki jih vodi skozi življenje in jih spremlja v medsebojnih odnosih.

Prav zato je rdeča nit njihovih življenj ta, da jih ljudje »izkoriščajo«. Angeli med nami imajo posebne darove zdravljenja, jasnovidnosti, širjenja ljubezni in miru. In ker ne vidijo teme v človeku, se odprto razdajajo in razdajajo. Včasih se zdijo naivni in otročje neumni, ker znova in znova ponavljajo isto napako: odpuščajo vsem po vrsti.

Ker nimajo sami nobene zaščite, zaščita zanje prihaja z Vesolja. To pomeni, da vsakič, ko grešite s takšno osebo, vas doleti kazen, ki ne pride z njegove strani, temveč z višjih sfer, ki uravnavajo ta svet. Mogoče se zdi to strašljivo, a večina, ki jih doleti ta božja kazen, sploh ne zna povezati, zakaj jo je prejela.

Pogosto boste takšne Angele srečali, ko pomagajo drugim. Njihovo glavno delo je pomoč, lajšanje bolečine in učenje. Ko jih srečate, se vam odpre nov svet, nova zavest. Vprašanje je, kakšno mesto mu nato date v svojem življenju in kakšno vrednost mu priznate. Sam Angel je zelo skromen in ne bo nikoli pri vas iskal potrditve, a potem je vprašanje časa in moči vašega ega, kdaj se boste »odmaknili« od njega, ker vas bo začel »motiti«. Motiti pa zato, ker vas bo njegova dobrota opominjala in kazala na lastne napake.

Tako se je zgodilo nekemu Angelu med nami. Vse svoje življenje je namenil, da bi pomagal drugim. Veliko ljudi ga je preprosto uporabilo in izkoristilo, a njegovo delo je bilo zanj opravljeno in ni opazil ne prepoznal izkoriščanja, ki ga je bil deležen. Nato je postal preveč dober in priljubljen pri svojem delu, zato so ga nadrejeni na silo umaknili. A to ga ni ustavilo, da bi prenehal z nudenjem pomoči. Na tem mestu ni potrebno povedati, da je vse te nadrejene doletela kazen, da bi lažje prepoznali svojo zmoto. Jo bodo res kdaj prepoznali, se vprašam.

Ko je enkrat začel pomagati izven svoje prejšnje institucije dela, delil luč in ljubezen, so se prav ti pomoči potrebni obrnili proti njemu in to v trenutku, ko je od njih pričakoval, da odprejo svoje oči nad življenjem in si začnejo tudi sami pomagati. Vsak Angel je med ljudmi lepo sprejet, vse dokler jim brezpogojno pomaga. Vse dotlej, ko po njegovem mnenju pride čas, da storijo nekaj sami zase. Na tem mestu pa se mora ustaviti in na tem mestu se je tudi naš Angel ustavil. Ustavil se je pri človekovem egu ter se umaknil s tega sveta.

Ko sem spoznala takšnega Angela, sem mu želela biti blizu vse svoje življenje. Pa ne zato, da bi mi (samo) pomagal, temveč zato, da bi bila lahko deležna njegove Notranje luč, njegovega navdiha, njegove vizije. Pri tem sem bila sama. Kajti ljudje niso imeli časa, da bi mu prisluhnili. Imeli so druge obveznosti. Morali so se ukvarjati s svojim življenjem. Iskati nove izzive, lastno pot. Govorim o posameznikih, ki so imeli ta privilegij, da so ga lahko spoznali in bili deležni njegove prisotnosti.

Na žalost je bila njihova tema pretemna, da bi prepoznala Luč pred sabo. Včasih se ustrašim človekove egocentričnosti in vprašam, kam to pelje. Spet drugič se spomnim nanj in se radostim danostim, ki jih imamo v tem življenju …