Življenje je igra s svojimi pravili, ki mu pa znova in znova vsak dodaja še svoja. Mislim na občutek dolžnosti, ki nas sili k določenim dejanjem. Nato je tu občutek krivde, ki nas hromi pred drugim. Ali pa priučeni strah, ki nam vleče v življenje nov razlog za strah. Vse to so pravila, ker verjamemo vanje. Pravil je vsaj na videz en kup, a resnica leži čisto drugje. Resnica leži v vsem, kar nas obkroža. Le odpreti moramo oči zanjo. V tej resnici se skrivajo tudi angeli.

Premalo se zavedamo vrednosti in duhovnega pomena ljudi okoli sebe in navdiha ali inercije, ki nam jih lahko sprožijo. Imeti ob sebi, na svoji poti, navdihujočo osebo, je nekaj enkratnega in neprecenljivega, saj nam odpira obzorja, ki bi jih lahko sami hitro zaprli. Nato so tu ljudje, katerih naloge ne razumemo dobro in jih doživljamo le kot sopotnike v naši zgodbi. Tudi ti nosijo v sebi ogledalo za nas, a ker gre o lastnostih, ki nas pri sebi ne motijo, težko opazimo, kaj nam zrcalijo. Nenazadnje so tu tisti, ki nam predstavljajo izzive. Težko je videti preko oči zamere in prizadetosti, a največkrat predstavljajo prav ti odnosi najpomembnejši vzvod, da se naše življenje končno premakne iz mrtve točke v smer našega življenjskega poslanstva. Kajti ko nam je lepo in vse teče gladko, se skoraj ne moremo spopasti z največjimi izzivi, ki jih nosimo v sebi. Ker ne vidimo smisla v tem. Ko pa nam je slabo, nam bo lahko slabo do neke točke, ta točka je lahko zelo daleč, pa vseeno je nekje in ko pridemo do nje, pridemo do življenjskega preobrata. Zato je na svetu bolečina in frustracija. Da nas na neki točki spreobrneta, da razumemo, da je njun pomen le v temu, da nam dajo moč popraviti, kar je narobe.

Kdor v ljudeh okoli sebe ne najde navdiha, izzivov in drugih motivov, spi. Potem so ti tisti, ki se mogoče še preveč poglabljajo v določene odnose in se v tem izgubljajo. Vedeti moramo, da so običajno lekcije zelo preproste in da nas nek odnos lahko uči le o potrpežljivosti, drugi o občutku naše vrednosti, tretji o dolžnosti, ki smo si jo sami zamislili … Vse in vsak ima v našem življenju smisel in če smo pošteni, je vse, kar v odnosu potrebujemo, pogum videti, kaj ta odnos je in srce, da se odpremo tej izkušnji.

Ko dojamemo vse to, lahko to svoje razumevanje življenja razširimo še dlje in začnemo razumeti angelska sporočila. Angeli se nam redko približajo v materialni obliki kot ljudje, njihova komunikacija je subtilnejša, ni vsiljiva in zato najpogosteje spregledana in nerazumljena. A ko boste sposobni videti v cvetu pred sabo zgodbo o rasti in razvoju, o nesmiselnosti primerjanja med sabo, o edinstvenosti, o moči sedanjega trenutka (podobno kot v posameznikih, ki nas obkrožajo) … boste sposobni ujeti tudi angelski moment. Gre samo za to, da ste tu in zdaj in da začutite svojo povezanost z Življenjem. Kot z ljudmi, ki vas obkrožajo. A bodite pozorni, da ne boste pri tem enačili ljudi ali okolja s svojo vrednostjo.

Pot do angelov je kot prava pot do človeka. Da se vam zares odpre, je potreben čas, zaupanje, predvsem pa vera, da je tega vreden.