Zakaj verjameš prav v angele? me je pred kakšnim mesecem vprašala prijateljica. Zakaj ne verjameš v hudiča ali v kaj drugega? Zakaj ravno v angele? me je spraševala, kot bi hotela, da se moja vera preko besed preseli v njeno srce. A stvari ne potekajo na ta način, kajne?

Že dolgo vem, da v karkoli verjameš, zate toliko bolj obstaja. Naša življenja temeljijo na naših verovanjih in prepričanjih. Vse, v kar verjamemo, se prej ali slej materializira, pa četudi v najbolj nenavadni obliki in na najbolj nenavaden način. Vse se na koncu vedno materializira, zato ker živimo v materialnem svetu. Ko verjamemo, da nam ni pomoči, si sami režemo krila. In ko verjamemo v angele, dovolimo, da nam krila pričnejo rasti.

V angele verjamem, ker jih vidim in slišim. Ne gre za neko sanjarjenje ali bolezen. Gre preprosto za to, da sem dovolj občutljiva, da lahko zaznavam stvari, ki jih nekateri ljudje – zaradi svojih prepričanj – ne zmorejo. Ne gre za nek poseben dar. Vsak je tega sposoben, samo prepričan je v obratno. In ko bomo lahko vsi svoja prepričanja obesili na vrv kot perilo, da se do konca posušijo na vetru, bomo lahko videli in slišali angele. Vsak seveda na svoj način.

Angeli vstopajo v življenja vseh ljudi. Najraje v obliki sinhronosti, saj je to najlažji in najbolj oprijemljiv način, ki si ga lahko izberejo. Sinhronostim radi rečemo slučaji, ko ob pravem času na pravem mestu prejemom pravo znamenje. Nihče ne more zavrniti sinhronosti kot dejstva, a premalo ljudi jim pripiše njihov pravi pomen. Najpogosteje smo ob sinhronosti očarani, a brez da bi usmerjali svoje misli vanje ali jih vsaj zapisali na papir, se hitro zgubijo v izgubljenih spominih.

Zdi se mi, da zaradi svojih vibracij, zbujajo števila še največje zanimanje v naših življenjih. Zato jih angeli najpogosteje uporabljajo, da se nam z njimi približajo. Ponavljajoča se angelska števila so običajno jeziček na tehtnici, da se tudi najmanj zavedajoč človek vpraša, kaj se pravzaprav v njegovem življenju dogaja. Kar me vedno veseli, saj to pokaže, da počasi odpira svoje oči, ki ves čas zrejo samo v otipljiv svet in otipljive rezultate.

Pri mojem pisanju ne gre za to, da bi si želela koga prepričati v angele. S svojim blogom želim le usmeriti pogled na naše srce, našo dušo in stvari, ki se kljub drugačnemu prepričanju, dogajajo. So tu. Hočeš nočeš. Lahko živimo mirno ob njih in jih ne sprejmemo. Lahko pa izberemo sebe in jim odpremo svoje srce. Kajti angeli potrebujejo za svoje delo odprto srce. Takrat stopijo k nam in začnejo graditi nekaj, čemur pravim zaupanje in vera v življenje.

Preden so vstopili angeli v moje življenje nisem verjela v nič. Živela sem prazno, vsakdanje, predvsem pa brezbarvno življenje. Prva stvar, ki vam jo angeli prinesejo na svojih krilih, so barve. Ko jih enkrat zaznamo, prvič opazimo barve okoli sebe. Prvič v življenju vidimo svet v barvah. Angeli ljubijo barve in delujejo preko njih. Z njimi nam vnašajo v življenja potrebne vibracije in nam na ta način pomagajo. Angeli in lepota sveta hodijo z roko v roki, ko jim odpremo svoje misli.

Zakaj verjamem v angele? Zato ker verjamem v ljubezen in lepoto življenja.

Slikovno gradivo: www.fanpop.com, Julija Popova