Moj blog

24. februar, 2015ODKRITI SVOJ PRAVI JAZ

Drage sestre in bratje, odkriti svoj pravi jaz je življenjska naloga vsakega posameznika. Vsak naj poišče svojo lastno pot, vendar naj bo vodílo le eno – ljubezen in želja po njej. Pravi jaz je morje ljubezni in spoznanje, da so ostale želje le utvara. Vse, kar potrebujete, je znotraj vas.

Danes vam bom opisala svoje doživetje odkrivanja jaza. Sama sem ga odkrila v meditaciji, kar pa seveda ne pomeni, da je to edina pot. Menim, da je veliko ljudi odkrilo same sebe preko stvari, ki jih je počelo z ljubeznijo, predanostjo, zanosom in pravim pretokom energij. Da je znalo ujeti tisto nevidno nitko resnice, ki stalno poplesuje okoli nas, a je zaradi lastne zaslepljenosti nismo sposobni ne videti ne čutiti.

Po dolgih urah meditacije in uživanja v njej – kajti dokler meditacija ne postane užitek, to še ni prava meditacija – sem prišla do te točke. Meditacija je podobna igranju na inštrument. Zahteva dolge ure učenja, piljenja tehnike in šele nato lahko pride do muziciranja. Škoda se mi zdi, ker se ljudje dvakrat usedejo v mir in iščejo ne vem kaj, nato pa razočarani ugotovijo, da jim meditacija ne koristi. To je podobno kot bi postavila pred vami klavir in vam rekla, da mi zaigrajte Sonato v d-molu št. 17. Od kje bi lahko kaj takega znali, če se ne bi pred tem tega naučili? A naša instant družba, predvsem pa »prodajalci duhovnih vsebin«, so čisto obsedeni z najnovejšimi tehnikami oz. najnovejšim aspirinom, ki vas po 15-ih minutah odreši vaše bolečine. Vsak, ki išče resnico in ne peska v oči, se bo takšnih rešitev seveda široko ognil.

A če se vrnemo k osrednji temi, menim, da je pomembnejših naloga vsakega izmed nas, odkriti svojo pravo naravo. Nekaterim je ta zelo blizu, drugim pa kilometre daleč stran. Številni izmed nas poznajo svoje ljubezni in kot sem zgoraj opisala – preko ukvarjanja s stvarmi, ki nas napolnjujejo, polnijo in razvijajo svojo dušo. Z leti ukvarjanja in razvijanja nekega lastnega talenta začnejo razumeti bivanje preko njega. V stvareh, ki jih počnejo, prepoznajo Stvarnika in v nekakšni meditaciji, ki je zelo blizu stanja zamaknjenosti, pridejo do svoje resnice. Zadnjič sem po televiziji gledala intervju z nekim Angležem, ki je imel čudovit vrt okoli svoje hiše. Delo na vrtu ga je polnilo in v njem je našel ogromno modrosti in lepote bivanja. Čarobnost se je zgodila ob predanosti in ljubezni.

powerPotem je tu večina, ki živi življenja nekoga drugega – sicer zelo udobna življenja – in nikoli ne pride v pravi stik s samim sabo. Recimo, da sem to bila dolga leta jaz sama. In to je trajalo vse do takrat, dokler se nisem usedla v mir in poiskala sebe. Šele v tem stanju sem lahko spoznala, da karkoli sem počela, katere koli stvari sem se lotila in tehnike, ki sem jo izvajala – sem samo pokrivala požar svoje bolečine. Recimo da vzamem primer Bachovih kapljic, ki so mi zelo ljube. S pomočjo teh kapljic sem pokrila ogenj strahu, da ga nisem več videla. Pod krpo je ogenj še vedno gorel, le jaz ga nisem več zaznala z očmi. In to je vse, kar sem lahko v svojem življenju storila. Vse dokler nisem krpo odmaknila in začela ogenj OPAZOVATI. Temu se reče meditacija, v kateri odkrivaš samega sebe.

Ko sem ta ogenj dovolj časa opazovala in ko sem hkrati čutila neskončnost bivanja, sem odkrila eno največjih resnic v svojem življenju: vse se bo zgodilo, ne glede na moja osebna čustva. Zaobjel me je neskončen mir. Začutila sem vse plasti strahov, bojazni, dvomov, ki so ovijale moj pravi jaz. Plast za plastjo so popadale po tleh in ostala sem jaz sama. Prvič v življenju polna zaupanja za vse, kar pride. Tudi če bo težko in slabo, naj pride. Ker ni niti najmanj pomembno, kaj pride. Pomembno je le, da sem jaz tu in vse po vrsti sprejmem. Sprejmem in razumem.

Kar je v življenju res pomembno, je odkriti samega sebe. Svoje utripajoče srce in stvari, h katerim nas žene. Početi moramo stvari, za katere čutimo in hkrati vemo, da jih moramo početi. Odločiti se moramo, čemu bomo dali prednost. Vedeti moramo, zakaj to počnemo.

Po takšnem odkritju pridobi svet okoli nas novo dimenzijo. Doživljamo se ga, kot bi prvič stopili vanj. Prvič v resnici stopimo v svet, okusimo njegove okuse in vonjamo njegove vonjave. Vse se zdi veliko bolj resnično in hvaležnost preplavlja naše srce.

Vzemite si čas. Vztrajajte. Imejte cilj. In bodite odprti. Sebe ne boste odkrili po enem »aspirinu«. Odkrili se boste ob – za vas pravem času.

Slikovno gradivo: gopixpic.com, kissntell1220.typepad.com/

16 komentarjev

  1. Miha pravi:

    Danes pričnem z zahvalo. Za tvoje delo, ki ga iz tedna v teden nestrpno pričakujem, a ga jemljem kot samoumevnega, kar seveda ni.Prejšnji teden sem pogrešal tvoje nove zapise in bral stare. Spoznal, da mi ni vedno vse dano v roke in hkrati sem hvaležen, ker mi je dano vedno toliko kolikor potrebujem. Današnji blog je zame notranji presežek.Govori točno o stanju h katerem strmim in točno o načinu ki ga iščem. Pri tvojem pisanju se vedno vidi, kako se v tvojih besedah združi en kup duš in njihovih poti. Vodi nas še naprej!

  2. Vita pravi:

    Tudi jaz čutim podobno kot Miha. Prav pogrešala sem te! Kot prijateljico 🙂
    Zelo jasno in odkrito si delia to svojo izkušnji h kateri strmimo vsi po vrsti … upam, da bo tudi moj čas tisti pravi čas …

  3. Deva pravi:

    Z eno besedo božansko doživetje! Zelo zanimivo branje in na trenutke se mi zdi, da bi ga človek lahko celo razumel.

  4. Neja pravi:

    Upam da bom tudi jaz kdaj kaj tazga doživela.

  5. Živa pravi:

    Včasih imam občutek, da prodajaš meditacijo 😉 Je pa prečudovito kako primerjaš meditacijo z glasbo in igranjem na inštrument. Imam kakšen poseben pomen Sonata v d-molu št. 17? Prav zanima me … Drugače pa krasen blog in vesela sem, da smo se spet našli na tem mestu 🙂

  6. Nina pravi:

    Če sem prav razumela gre za popolno odprtost za vse kar pride. Navdihujoče, ni kaj! Sonata v d-molu št. 17ima po mojem zelo zelo globlji pomen. Zna kdo razvozlati to skrivnost?

  7. Angel pravi:

    firbec mi ni dal miru in sem pobrskala po netu. Sonata v d molu št 17 je Beethovnova sonata za klavir, njeno drugo ime je The tempest – Nevihta. Sem si jo malo prej zavrtela: glasba ki spominja na trenutke preden pride nevihta! Iščem globje pomene a glasba sama pove vse … Ne samo, da si globoka kot morje, tudi preko glasbe se kaže tvoje srce <3
    Čaroben blog ki vskaemu odpre nova vrata ….

  8. Ketu pravi:

    Neverjetno kako lahko s preprostimi besedami opišete takšna doživetja. Ostajam brez besed.

  9. Pinka pravi:

    Se popolnoma strinjam, da je treba za tiste globlje rezultate pri meditaciji počakati. Seveda so neki rezultati vidni že takoj, recimo v koncentraciji in notranjem miru, a da bi lhko zares govorili o meditaciji kot orodju je pa potreben čas. Hvala ker deliš z nami vse to.

  10. Utrinek pravi:

    Ljudje lahko odrkijemo sebe preko meditacije ali pa kot piše preko neke stvari, ki jo počnemo z zanosom. Če imamo v življenju neko “ljubezen”,ki jo predano gojimo, lahko tudi preko nje pridemo do sebe. Kajti ključ je vedno ljubezen. Vse kar počnemo z ljubeznijo nas pripelje do … ljubezni 😉 , kajne? Čudovit, veličasten blog. Vreden ponovnega branja!

  11. Bracken Pepperglow pravi:

    Pihajam na zeleno vejo … carski blog …

  12. Ninchy pravi:

    Jaz sem tega bloga tudi že večkrat prebrala…ko začutim v sebi popolni mir in ljubezen imam zaupanje, da kar pride na mojo pot, tudi nevihta, bom vse prestala; vse bo tako kot mora biti,imam popolno zaupanje vase…menim, da je potrebno vedno poslušati sebe oz. svoje srce, ki nas vodi na pravo pot. Naj počnemo stvari, ob katerih naše srce zažari in ne glede na to, kar si drugi mislijo.
    Meni osebno pomaga meditacija in gozd…ko hodim čez gozd, ko vidim in začutim to čudoviti naravo, najdem sebe…toliko stvari sem ugotovila o sebi, kar na enkrat so mi stvari “kliknli”,dobre in slabe stvari. Najtežje je pogledati in najdeti resnico o sebi…vse odkrivamo ob pravem času;toliko koliko smo pripravljeni sprejeti v tistem trenutku.

  13. Sever pravi:

    Izjemne misli ob izjemnih trenutkih. Odkrivanje sebe je resinčno lupljenje plasti, eno za drugo. Ko ne ostane več ničesar, takrat spoznamo naš pravi jaz. Resnica je vedno brez ovojnice. Še se bom vračal k današnjemu branju. Hvala!

  14. Surya pravi:

    Ob branju se mi je utrnila ta misel: Pravo pot si ob pravem času in pravem razmisleku izberejo pravi ljudje. Prvič v življenju se mi zdi, da mi je je “nekdo” prišepnil na uho. Vsekakor je bilo to zame pravo branje.Hvala zanj!

  15. Luna pravi:

    Napisala bom samo hvala.
    Hvala za vse. Prekrasen blog s prekrasnim sporočilom.

  16. Renee pravi:

    Ljudje..samo maalo ste sfalil bistvo… Ne se iskat. To kar ste, ste že od rojstva… Samo poglejte vase. To ni nujno ndoseženo z meditacijo..samo ustavite se in si vzamite čas Zase. Pravo pot ob pravem času? Čas je zmeraj pravi, kdaj je pa oseba pripravljena zapustit svoj “safe zone” in dejansko živet, je pa druga stvar.