13. februar, 2015ODPRTO SRCE
Drage sestre in bratje, odprite svoje srce za dobro, ki vas obkroža. Postanite odprto srce in živite preko njega. Živite svojo resnico in širite ljubezen, ki cveti v vašem srcu. Dopustite cvetu, da se odpre vam in ljudem, ki vas obkrožajo.
Vsi smo se rodili z odprtim srcem. Prav vsi po vrsti. Nato smo začeli odraščati in različne boleče izkušnje, travme in dogodki so pričeli zapirat naše srce. Zakaj? Ker nismo želeli čutiti več bolečine in trpljenja, je bila to edina pot, ki smo jo lahko ubrali. Svoje srce smo ogradili z visokim stolpom, vanj zaklenili (vede ali nevede) različne občutke; od osamljenosti, sovraštva, zamer … do bolečine in občutka zapuščenosti. A s tem smo blokirali vstop v svoje življenje tudi ostalimi občutkom in dogodkom. Zaprto srce je namreč mrtvo srce, ki zelo malo čuti in zelo malo dopušča. Z leti postaja hladno in vse kar zna, je podoživljati svoje težke izkušnje ali pa živeti brez zavesti o njih -a kljub temu delovati preko njih.
Če želimo stopati po duhovni poti, če želimo zares čutiti angele in ljubezen v našem življenju, potrebujemo odprto srce. A za odpiranja srca ni nekega instant recepta. Je samo delo, vztrajanje in na moji lastni izkušnji – kontemplacija oz. meditacija. Začnite z eno vajo, ki je na prvi pogled zelo preprosta, a ko se je boste šele lotili, boste videli, kakšen izziv vam ponuja. S to vajo boste naredili prvi korak k bolj odprtemu srcu.
Umirite se, globoko zadihajte in poiščite sproščenost v svojem telesu. Dihajte globoko in ko imate občutek, da ste dovolj pomirjeni, se spustite v vaše občutke. Poskusite priklicati v spomin trenutek v vašem življenju, ko ste bili srečni. Poskusite ga podoživeti, zavohati, začutite ga … poskusite obuditi srečo, ki ga je prinesel tisti trenutek.
S to vajo me je spomin ponesel v otroštvo, v en poseben trenutek, ko sem še živela brez pričakovanj in skrbi, živela sem v sedanjosti in črpala iz nje vse, kar mi je nudila. Odprla se mi je slika moje mama in brata, kako smo skupaj preživljali neko čudovito nedeljsko popoldne. Spomnim se in še vedno čutim ljubezen, ki je prihajala iz njunih oči in sreče, ker smo lahko bili skupaj. Spomnim se njune podpore ob moji igri in občutka varnosti, saj če sem z njimi, sem vedno na varnem.
Neskončen občutek otroške odprtosti je v tistem trenutku stekel skozi moje telo. Za nekaj sekund sem bila nazaj otrok s popolnoma odprtim srcem. Seveda občutek ni trajal dolgo, a dokazala sem si, da se v meni skriva spomin in sposobnost biti svoje »odprto srce«. Poskusite vsak dan zavestno čutiti ljubezen in srečo, ki se skrivata v vašem spominu. Vnesite jo vsaj za nekaj trenutkov v vaš dan in s časom se bo občutek podaljšal in ostal. Samo vztrajati morate.
Ta vaja ne pomeni, da boste s tem zbrisali slabe spomine in jih potlačili nekam v podzavest. S to vajo boste v resnici lažje zaznali vpliv slabih spominov na vaše vsakdanje življenje. Bolj kot boste imeli odprto srce, več stvari boste čutili. Seveda tudi slabih. A doživljali in čutili jih boste nedolžno kot otrok in z zavestjo, da je vse okoli vas v resnici dobro. Ko se boste soočali s svojo bolečino z odprtim srcem, si boste prvič dovolili resnično začutiti to bolečino in jo hkrati izpustili iz rok – na ta način boste lahko znova prevzeli moč nas samim sabo. Ko tlačite boleče občutke, z njimi blokirate marsikaj; tudi pretok ljubezni. Odpiranje srca je dolgotrajen postopek, ki vam bo prinesel v življenje tudi močnejšo zavest o angelih.
Svoje srce lahko odpirate preko molitve, meditacije, angelov, kristalov … ali pa preprosto s stvarmi, ki jih radi počnete. Važno je le, da svoje srce odpirate z zavestjo in vztrajnostjo.
Slikovno gradivo: www.desktopnexus.com, www.animemox.com
Prav želela sem si prebrati o ljubezni in odprtem srcu pred Valentinovem. Hvala ti. Naj ljubezen najde svojo pot. Tudi v moje srce!
Zase vem, da imam ranjeno srce. Zaradi te rane si ne dopuščam nič: ne dobro ne slabo. To si zadela v nulo. Težko je začeti znova in odpirati srce. Po drugi strani vem, da se moje življenje ne bo zboljšalo, če tega ne storim. Zdi se mi, da potrebujem pomoč. Poskusila bom to tvojo tehniko, saj si v resnici želim ponovno podoživeti srečo in ljubezen. Današnji blog mi je pisan na kožo, ob njem se mi ježijo vse lase in ni naključje, da mu je bila namenjena objava prav na petek 13. Hvala iz dna srca. Vem da veš in vem da to čutiš.
Zanimivo in pritegne me to tvoje današnje razmišljanje. Da bi ponovno občutil odprto srce, ko sem bil še otrok. Davno tega.Posebna toplina je šla tokrat po mojem telesu. Jaz najdem srečo v meditaciji. Res je, da ne traja in traja (kot že ugotavljaš sama), a upanje ostaja. Da se bo enkrat prižgala ta lučka – odprto srce – in gorela in gorela.
S svojim delom prižigaš mariskomo to lučko – vsaj dokler bere tvoje besede in o njih razmišlja.
Imam samo eno besedo za ta čudoviti blog…HVALA!!!! Tako nežnost, toplino in upanje čutim v tvojih besedah…imam kar solzne oči…sem sebe našla v tvojem tekstu…mi je sedaj kar toplo v srcu…hvala
Kako preprosto napisano, a vseeno tako globoko in polno angelske ljubezni.Mislim, da nas večina doživlja podobno tvoje bloge. S hvaležnostjo…
Bolečina je in bo ustvarjala blokade. Na fizičnem in čustvenem področju. Spoznava, odstranjuje in zdravi se jo s časom. Poskusil bom to predlagano metodo obujanja zakopane sreče v srcu. Je zanimiv začetek. Hvala znova in znova. Tvoje besede se vedno dotaknejo srca in najdejo v njem pravo mesto.
Zdi se mi, da je samo še stvar časa, kdaj se ti srce odpre, če se podajaš v meditacijo in obujaš srečo v sebi. Res dobro napisan blog.
V spominih iz otroštva imam tudi jaz nekaj veselja in sreče. Zanimivo, da mi je včeraj po prebranem blogu in ob poskušanju navedene tehnike prišel na dan spomin, na katerega sem čisto pozabil. Kaj vse nosi naše srce in misli po tolikih leti! V meditaciji se mi je prikazal spomin mojega starega očeta in skupnega trenutka, ko me je “učil” njegove obrti. Videl sem, kako se mu oči svetijo. Kot otrok tega nisem razumel, danes vidim globlje v dogodek, ki me je polnil takrat in me je tudi včeraj. Odnos z njim je bil verjetno najlepši v mojem življnju. Nato sem poiskal eno staro dleto in malo porezbaril. Vonj, dotik vse se mi je vrnilo v telo. Trajalo je kar nekaj ur. Danes ponovim.
Se prav strinjam, da smo se vsi rodili z odprtim srcem. Zapiral nam ga je strah in negativna čustva, ki so nam jih vcpljali. Nazaj odpreti ga je umetnost. Kot piše: korak za korakom, instant recepta ni … je pa veliko modrosti. Zelo prikladna tema za današnji dan zaljubljenih. Slučaj?
Če smo se znašli na tej strani pomeni, da si želimo do konca opreti svoje srce. In če se naše želje združijo na enem mestu – tem mestu – se njihova moč potencira za vsakega bralca, ki je pripravljen odpirati svoje srce. Nezavedno stopamo na tem mestu vsi skupaj in si drug drugemu pomagamo. Zato je toliko čarobnosti na tem blogu: najprej zaradi Šepetalke angelov ki je unikum med nami in nato zaradi vseh nas, ki mogoče z malo bolj zaprtimi srci a s čistimi nameni, krepimo energije okoli teh blogov. Smo kot nevidna vojska, ki se združi na tej točki in premaguje osebne blokade vsakega. Hvala vam vsem!
Waw, navdušena nad temi mislimi! Super napisano in še res!Stopimo skupaj!
Vsi smo se znašli na tej strani z enim namenom. Čudovito si to povzela.Skupaj odpiramo srca drug drugemu … Krasno…
Prekrasen blog in prekrasna tvoja misel ob njem. Združeni imamo moč 😉
Tudi zaradi takšnih mislih je na tem blogu vedno “angelska prisotnost”. Vsi si jo delimo in jo čutimo. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.
Jaz odpiram svoje srce s stvarmi ki jih rada počnem.Dan za dnem mi ga odpirajo vsakodnevne malenskoti. To je moj osebni recept. Ni tako težko. Samo vztrajati in vztrajati je treba. Pa tudi deliti in se družiti. Lep zgled je ta spletna stran, kjer se širi prava ljubezen.
Nenene..zaakaj sploh govorite da so občitki lahko slabi? Niso slabi. Žalost ni slaba, jeza ni slaba. Samo mi se počutimo šibkejše zaradi družbe, če pokažemo te občutke. Res niso slabi, so del nas in če jih pustiš da so in jih opazuješ poznaš sebe še bolj in ti je lažje..ne zanikat teh občutkov. Opazuj jih. So del vas. Vi niste slabi.