5. junij, 2014POMAGAJMO
Drage sestre in bratje, tu smo, da vam pomagamo. Vendar je tudi vaša naloga pomagati svojemu bližnjemu. Srce se odpira ob dajanju, življenje steka v srce ob dobrih dejanjih. Naj bo vsak dan priložnost za nov dar drug drugemu.
Ena glavnih nalog angelov je nudenje pomoči ljudem. In ko enkrat sprejmemo angele v svoja življenja, je ena njihovih prvih lekcij ta, da nas naučijo pomagati sebi in posledično drugim. Opozarjajo nas, da nismo sami, opozarjajo nas, da je vedno nekdo ob nas. Ne pozabite, vedno ko pomagate drugim, pomagate tudi sebi. Naša življenja se ves čas prepletajo; kar boste danes storili svojemu bližnjemu, boste jutri sebi. Pomagajmo svetu, ker to potrebuje.
Obstaja seveda več načinov, kako pomagati drugim. Aktualen primer je bilo nudenje pomoči žrtvam poplav iz Bosne in Srbije, ali pa neverjetno hitro zbiranje sredstev za operacijo nogice malčka s Primorske. Pomagamo lahko vedno, ne glede na naše finančne ali pa časovne omejitve.
Vedno, ko nekomu pomagamo, ko mu stojimo ob strani, se naše srce odpre in skozenj priteče ljubezen. Ne smete se pa počutiti krive, če nečesa ne zmorete, Vesolje vedno pričakuje od vas, da daste, kar imate in naredite, kar je v vaših močeh; najsi bodi ena ura v tednu prostovoljstva ali pa kilogram moke in liter olja na mesec. Pomembno je samo to, da se ZAVEDATE, da so okoli vas ljudje in da ste jim pripravljeni POMAGATI. Vse ostalo so samo napačne predstave o tem, kdaj je kdo dober in kdo je še boljši.
Ni vam treba biti član prostovoljne organizacije, da vidite, da vaša osamljena soseda potrebuje nekaj besed. Brez nikakršne »izgube« lahko podarite nasmeh neznanemu obrazu. Spoznajte, kako vas življenje napolni z ljubeznijo, ko odprete srce ljudem. Vendar si morate vedno zapomnit nekaj; nikoli, vendar res nikoli ne pričakujte zahvale, niti hvaležnosti ob vašem dobrem dejanju. Dobro delate, ker tako čutite in ker s tem kažete zgled drugim.
Poplačilo prejme vaše srce, ne vaše ime.
Slikovno gradivo: http://www.deviantart.com/morelikethis/artists/272173956?view_mode=2,
Ne bi se mogla bolj strinjati. Ljudje pomagajo iz različnih razlogov; iz krivde, občutka dolžnosti, vzgoje, pozabljajo pa, da bolj kot pomagamo drugim, pomagamo sebi.
poplačilo za dobra dela prejmemo vedno,ne glede na vse.
Običajno kar mrgoli komentarjev tu spodaj, ob tej temi pa nekakšno zatišje. Mar to pomeni, da vsi veliko delamo na sebi, (pre)malo pa dajemo drugim?
Bom odkrita, sama ne pomagam preko skupinskih akcij,ampak samo človeku, ki stoji pred mano. Ko dam hrano ali denar neki organizaciji nikoli ne vem, koliko res dobi oseba, ki ji je pomoč namenjena.Mi je pa super opozorilo, da ko pomagamo, pomagajmo iz srca.Hvala za “pomemben” post!
Temo sem že prebral ob objavi, a nisem nič komentiral, ker me je preprosto spodbudila k dejanju.Ko pomagaš nekomu iz srca, steče nekaj skozi tebe, lahko ji rečemo energija.Nečesa pa vseeno ne smemo pozabiti:najprej moramo pomagati sebi in se spravit v red, če želimo konkretno pomagati drugim.V nasprotnem primeru lahko le nakazujemo denar in kupujemo hrano za druge. A mislim, da objava govori o povsem drugih stvareh.
Poplačilo prejme vaše srce, ne vaše ime.
Velikokrat sem pomagala nekomu a pomoči ni sprejel.Pomagala sem ljudem, čakala samo en majhen hvala,a ga nisem prejela.Veliko sem razmišljala zakaj tako.
Danes razumem in sem hvaležna za to izkušnjo.
Imam podobno izkušnjo kot gospa Vita, veliko sem v življenju naredila dobrega, a največkrat prejela udarec za zahvalo.Spoznanje ki mi ga je prineslo moje življenje je, da pomagaj samo tistemu, ki te zares za to prosi in ne čakaj nič v povračilo.
Prav smešno: spet tema s katero se srečujemo vsak dan, a razmišljanje o njej kilometre daleč od vsakdanje banalnosti in zlajnanosti. Vaše misli so vedno tehtne, pomirjajoče, a hkrati dovolj spodbudne, da zbudijo željo pri posamezniku, da si želi postati “boljši človek”.Hvala.
Pomagajmo sebi, pomagajmo drugim, pomagajmo Enemu, ki nas združuje.Postati bolj angelski od angelov je simpatičen paradoks, ki pride v tem primeru prav 🙂
Vedno lahko pomagamo; včasih je to beseda, topel nasmeh, objem, stisk roke … ni nam treba biti bogataši, da pomagamo manj srečnim od nas.
Največkrat ravno bogataši potrebujejo največ pomoči, kajne?
Kot prostovoljka vidim različne situacije in odnose.Važno je, da ko pomagaš, to počneš ker si res tega želiš in poplačila pride na različne načine.Mislim pa da ko nekomu daješ, ne bi smel razmišljati, kaj boš prejel v povračilo. Pomagamo, ker tako hočemo in ker v to verjamemo.