Moj blog

29. november, 2013PRAVICA

Drage sestre in bratje, življenje je skrivnost, ki se razkrije na koncu poti. Zato potujte z zavestjo o dobrem. Čaka vas samo dobro. Čaka vas čudovita pot k sebi. Pot k sebi je prežeta s pravico, naj  pravica seva tudi z vašega srca, po vaši poti in v smeri vaših bližnjih.

Danes se lotevam področja, ki ga dolgo časa nisem želela razumeti. Področja Boga in Pravice.

Verjetno je najpogostejše vprašanje ateistov in tudi teistov: »Če Bog obstaja, zakaj dovoljuje vse grozote, ki se dogajajo na svetu. ZAKAJ?« Odgovori se vrstijo od takšnih, da je Bog preprosto pozabil na nas, do skrivnosti Božjih namenov, a nekaj noči nazaj sem z angelsko pomočjo prišla so sklepov, ki me prvič v življenju resnično zadovoljujejo.

Torej, če je Bog sam po sebi dober, zakaj dovoli toliko trpljenja na svetu?

Najprej moramo razumeti, da sami vidimo le delček zgodbe, ki ji nekateri pravijo skrivnost življenja. Želim povedati, da sami vidimo le nedolžnega otroka v mukah bolečine. Ne vemo in razumemo pa, kaj stoji pred tem, za tem in kaj sledi.

velika10aKdo smo, da sodimo, kaj je dobro in kaj ni? V naši kulturi je nekaj popolnoma nesprejemljivega in sramotnega, kar lahko v drugi ni. In obratno. Kar počne naša družba s kravami, je za Indijce grozljivo. A sta torej kultura in družba, v kateri smo se rodili, merili za določanje, kaj je prav, pravično, kaj je pravica in kaj to ni? Ne, ne more biti.

Zgrešeno je, da si jemljemo pravico soditi stanje in trpljenje preko nekih privzgojenih oblik razmišljanja. »Na ta svet nismo prišli sodit, obsojat in ocenjevat«. In če smem dodati, koliko izmed nas resnično reagira na napravice okoli nas, se trudi in zavzema za »spremembo« v stanje, ki ga ocenjuje za pravičnejšega, pravilnejšega? Večina nas le nemo opazuje, sodi in se jezi nad svetom, včasih zaradi občutka nemoči, drugič zaradi sprijaznjenosti do njega. Če nečesa ne razumemo in dojamemo, kako ga lahko potem sodimo? Če se z nečem ne strinjamo, zakaj puščamo in se ne aktivno upremo? Če bomo vsi, vsak posebej in vsi skupaj, delali dobro, mislili dobro, verjeli v dobro, se bo svet premaknil. A zato je treba najprej, da vsak posameznik naredi pri sebi prvi korak.

Zato je tako pomembno delati na sebi. Vztrajati. In razumeli bomo.

Žal si nisem zapomnila avtorja male knjižice za otroke, kjer se dva angelčka, ki se želita spustiti na Zemljo, pogovarjata, česa bi se rada naučila v življenju na Zemlji. Prvi ima veliko željo po učenju odpuščanja in sposobnosti ljubiti po božje. Zato se mu drugi dobrosrčno ponudi, da bo posvetil svoje življenje temu, da se bo prvi najlažje naučil odpuščanja in ljubezni. Opozori ga, da ko bo prišel na svet, bo pozabil, kar sta se sedaj dogovorila in ko bo gledal v oči grešnika, hudodelca, naj se vsaj za trenutek spomni, da za temi očmi stoji  nekdo, ki ga neskončno ljubi in ki se je žrtvoval zanj.

Zgodbica podira naša prepričanja in pogled na pravičnost. A da ne bo ostal prazen prostor okoli pravice, mi je angel namignil majhno skrivnost: »Ko v sebi začutiš, da nekaj res ni prav, moraš obenem začutiti tudi moč, da to spremeniš. Takrat veš, da moraš stvar premaknit«.

Slikovno gradivo: Slika1, Green Fairy,

11 komentarjev

  1. Miha pravi:

    Presenetljivo.Sem ostal čisto brez besed.

  2. Vita pravi:

    Ko je nekaj tako globoko napisano nimaš kaj dodati.

  3. Bracken Pepperglow pravi:

    Zanimivo razmišljanje.Mene pa zanima naslov knjige,ki jo omenjaš,bi jo rada prebrala.

    • admin pravi:

      Na žalost se res ne morem spomniti ne naslova ne avtorja omenjene knjižice. Vse, kar vem, je to, da je knjižica malo večja od moje roke in da sem jo brala v italijanskem jeziku – kar pomeni, da obstaja možnost, da je v slovenskem ni.
      Upam, da se med bralci najde kdo, ki jo pozna in prijazno sporoči njen naslov!

  4. Fallen Angel pravi:

    Lahko bi ti šel kontra na marsikateri točki, pa ni point v tem, kajne? Point je v tem da lahko zaključim ta delovni teden v veličastnosti razmišljanja o pravici.Tudi o svoji 😛

  5. Luna pravi:

    zelo močno sporočilo ni kaj.Preprosto ni kaj dodati,samo poglobiti vase se je treba.Tudi sama bi si želela prebrati omenjeno zgodbo.

  6. Anemone pravi:

    Ko človek duhovno raste,rastejo z njim tudi njegovi pogledi na svet.Kot si na začetku napisala se dolgo nisi znala soočit z vprašanjem pravice in šele nato čez čas,čez leta si uvidela,da je največji problem človeštva ta da narobe interpretira svet.Ko bomo vsi dovolj duhovno zreli,ko bomo šli lahko čez prepreke naših miselni utvar,takrat bomo sposobni bivanja v pravem pomenu besede.

    Prekrasno pišeš o svoji duhovni poti.Cenim tvojo odkritost in tvoj namen.

  7. Jana pravi:

    Kaj je torej pravica? Kaj je pravično?

    • Nataša pravi:

      Pravica -kot jo večina razume -je človekov konstrukt.

    • admin pravi:

      Že hlapec Jernej jo je iskal, pa je ni našel 😉 Dejansko razumemo ljudje za pravico vse, kar je v skladu z človekovimi oz. družbenimi pravili, predstavami in (moralnimi) vrednotami. V duhovni sferi pa se pojem, zaradi svoje pogojenosti z družbenimi normami, popolnoma razblini.
      Hvala vsem, ki ste sodelovali tudi pri komentiranju tega precej težkega bloga. Iz srca hvala vsem!