Ko se enkrat odločite za duhovno pot, ko vas k njej vodijo pravi motivi, morate pred svojim prvim korakom postoriti še nekaj. Postaviti morate temelje zanjo. Temelje za osebno rast. Kajti brez njih, se lahko vaša pustolovščina hitro konča.

Stebri duhovne rasti so (po različnih virih in med drugimi) notranja moč, nesebičnost in čistost. Sama sem izbrala samo te tri, ker menim, da so vsaj v mojem primeru igrali najpomembnejšo vlogo pri osebni rasti. V današnjem blogu jih bom poskusila predstaviti, kakor jih sama razumem, in prikazati, kako sem se brez njih večkrat izgubila in obupala na svoji poti samoizpopolnitve.

Za duhovno življenje je torej potreben močan značaj, velika nevarnost je namreč, da se človek na poti zlomi. Preverjanje in krepitev človeka se dogaja vsak dan, preizkusi prihajajo v obliki različnih skušnjav, težav in udarcev, in brez neke notranje moči, kmalu obupamo. Notranjo moč pridobimo s samodisciplino, s katero s časom razvijemo jekleno moč, ki lahko vzdrži kakršna koli bremena, ne da bi se zlomili. Dokler v sebi nisem prepoznala svoje prave moči, sem tavala po svetu kot list v vetru. Vsak izziv, vsaka težava me je spravila s tira.

Drugo, kar nujno potrebujemo pri osebni rasti, je nesebičen nazor. Kajti večja kot je moč, bolj je potrebno razviti varovala, zato da moč ne bi bila uporabljena v sebične namene. Više ko se človek dvigne in večje kot so njegove moči, bolj postaja sposoben ne le delati drugim dobro, temveč jih tudi prizadeti. Iz svoje narave moramo odstraniti težnjo po moči in prestižu za osebno »slavo«, značilno za vse ambiciozne ljudi (med drugimi – mene), poleg tega se moramo tudi prizadevati izkoreniniti sicer manj očitno, a pogostejšo obliko sebičnosti, egocentričnost. Življenje večine ljudi se suče okoli majhnih osebnih koristi. Ni treba da jih naštevam, a ne?

Eden najučinkovitejših in najhitrejših metod za pridobitev nesebičnega odnosa je delovanje za soljudi v pravem duhu. Posebej poudarjam besedno zvezo v pravem duhu; delo neštetih ljudi je sicer namenjeno soljudem, a je njihov odnos komaj kaj manj sebičen in obarvan z osebnimi interesi kot kakšen drugi. Tudi tu ne potrebujemo nobenih primerov,kajne?

Tretji pogoj za položitev temeljev višjega življenja in zavesti pa je čistost – čistost telesa, uma in čustev. Največji problem se mi kljub vsemu zdi prav nečist um. Kakor umazano ogledalo ne more odsevati sončnih žarkov, tako tudi nečisti um ne more odsevati resnice, in čeprav je naša duhovna narava na višji stopnji, čeprav so naša čustva čista, prav tako kot telo, ostanemo ravno zaradi nečistega uma odrezani od naše božanske narave. Prav zato je sistematično in potrpežljivo prizadevanje za očiščenje našega uma integralni del usposabljanja in samodiscipline.

Vse tri omejene lastnosti, si je treba pridobiti v ustrezni meri, če želimo resno na duhovno pot. Glavni razlog, zakaj ljudje, ki se podajo po poti osebne rasti, obstanejo, ne da bi napredovali proti cilju, je v tem, ker ne storijo nič, da bi položili potrebne temelje za to življenje, ampak se zadovoljijo samo z branjem, razmišljanjem ali pogovorih o teh stvareh. Samo branje in premišljevanje nas ne bosta daleč pripeljala. Vzeti se moramo v roke in poskrbeti za potrebne pogoje za pravi napredek.

Drugače ne gre.

Slika1
Slika2